Imate preveliko stanovanje? Rešitev, ki prinaša tudi več tisoč evrov prihranka

Stanovanjska kriza v Evropi vse bolj pritiska na gospodinjstva, še posebej na družine, ki težko najdejo dovolj velika in dostopna stanovanja. V Nemčiji pa so se nekateri odločili za drugačen pristop – namesto gradnje novih stanovanj skušajo bolje izkoristiti že obstoječa. Rešitev? Organizirana menjava stanovanj med starejšimi in družinami.

Kot poroča Deutsche Welle, se v številnih nemških mestih trg najemnih stanovanj praktično ustavlja. V Mainzu, mestu z nekaj več kot 220.000 prebivalci, se mesečno sprosti le okoli 45 do 55 stanovanj, stopnja menjave najemnikov pa je padla pod šest odstotkov. 

To pomeni, da ljudje, ko enkrat pridejo do stanovanja, tam ostanejo – tudi če jim prostor ne ustreza več. Hkrati se gradi premalo novih stanovanj, zato iskalci vse težje pridejo do primernega doma. 

Po širših ocenah v državi primanjkuje več sto tisoč stanovanj, v določenih analizah celo več kot milijon, kar dodatno dviguje najemnine in pritiska na trg. 

Posebnost nemškega trga je tudi neravnovesje: veliko starejših živi v prevelikih stanovanjih, medtem ko družine pogosto nimajo dovolj prostora.

Statistični podatki kažejo, da precejšen delež družin živi v premajhnih stanovanjih, medtem ko je obenem veliko stanovanj premalo izkoriščenih.

To pomeni, da problem ni le pomanjkanje stanovanj, ampak tudi njihova neustrezna razporeditev.

V Mainzu so zato uvedli program, v katerem starejši najemniki zamenjajo svoja večja stanovanja z manjšimi, družine pa dobijo več prostora. Gre za model, ki ga opisuje Deutsche Welle, in temelji na preprosti logiki – stanovanje mora ustrezati življenjski situaciji. 

Ključna težava prejšnjih poskusov je bila finančna: selitev v manjše stanovanje se pogosto ni izplačala, saj je bila cena najema na kvadratni meter višja.

Nov model rešuje ravno to težavo. Najemnikom omogoča, da ob selitvi ohranijo ugodno najemnino iz starega stanovanja, poleg tega pa dobijo še finančni bonus za selitev v višini okoli 1.500 evrov. 

Končne številke so lahko precej konkretne. Primer iz prakse: štirisobno stanovanje s 85 kvadratnimi metri in najemnino 850 evrov lahko zamenjate za manjše stanovanje z najemnino okoli 650 evrov, kar pomeni približno 2.400 evrov prihranka na leto. 

Poleg tega manjša površina pomeni tudi nižje stroške za ogrevanje, elektriko in vzdrževanje.

Po ocenah bi se lahko samo v Mainzu v manjša stanovanja preselilo okoli 2.700 starejših najemnikov, medtem ko približno 1.000 družin išče večja stanovanja. 

Projekt pa ima tudi omejitve. Strokovnjaki opozarjajo, da takšni ukrepi sicer pomagajo, vendar ne morejo nadomestiti gradnje novih stanovanj. Gre predvsem za začasno razbremenitev trga, poroča stran Global everyday.

Takšni modeli kažejo, da je pri stanovanjski krizi poleg gradnje ključna tudi mobilnost – torej pripravljenost ljudi na selitev. Težava je, da številni ostajajo v obstoječih stanovanjih tudi zato, ker imajo ugodne stare pogodbe, novih pa si ne morejo privoščiti. 

Če država ali najemodajalci tega finančnega tveganja ne zmanjšajo, se ljudje preprosto ne premikajo – in trg obstane.

Primer Nemčije odpira pomembno vprašanje tudi za druge države: ali lahko boljša razporeditev obstoječih stanovanj vsaj delno reši problem?

Model kaže, da obstaja potencial – predvsem tam, kjer je veliko starejših v velikih stanovanjih in družin brez dovolj prostora. Ključno pa je, da se selitev finančno splača, sicer ljudje tveganja ne bodo sprejeli.

Nemški poskus menjava stanovanj ne rešuje stanovanjske krize čez noč, vendar ponuja zanimiv vpogled v to, kako lahko obstoječe stanovanja uporabljamo bolj učinkovito.

Za posameznika pa je sporočilo jasno: v določenih primerih lahko selitev v manjše stanovanje pomeni ne le manj skrbi, ampak tudi več tisoč evrov prihranka na leto.

Vir: Deutsche Welle, Global everyday