Mnogi upokojenci imajo več premoženja, kot mislijo

Slovenci imamo radi lastniške nepremičnine. Po desetletjih dela si mnogi ustvarijo hišo, pogosto večjo, kot jo v pokoju dejansko potrebujejo. Otroci se odselijo, zgornje nadstropje ostane prazno, ena ali dve sobi se skoraj ne uporabljata, hiša pa ostane središče družinskega življenja in ponos lastnikov.

Toda finančni strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na zanimiv pojav: številni upokojenci živijo precej skromno, čeprav je velik del njihovega premoženja vezan prav na nepremičnino. Forbes ugotavlja, da je dom pri mnogih ljudeh največje premoženje, ki ga imajo v pokoju, hkrati pa pogosto ostaja spregledan del njihove finančne slike.

Ko nekoga vprašate, koliko ima premoženja, bo najprej pomislil na prihranke, naložbe ali pokojnino. Veliko redkeje pa pomisli na hišo ali stanovanje, v katerem živi.

Prav to je razlog, da se nekateri upokojenci vidijo kot ljudje z omejenimi sredstvi, čeprav sedijo na nepremičnini, vredni več sto tisoč evrov. Strokovnjaki za osebne finance opozarjajo, da je pri načrtovanju pokoja pomembno pogledati celotno sliko in ne zgolj stanja na bančnem računu.

To še posebej velja za države, kjer je lastništvo močno zakoreninjeno. Tudi Slovenija spada med države, kjer si ljudje želijo hišo z vrtom in čim več prostora. Ko se otroci odselijo, pa se pogosto zgodi zanimiv paradoks. V hiši s 150 ali 200 kvadratnimi metri živita ena ali dve osebi, ogrevati je treba vse prostore, skrbeti za vzdrževanje, streho, fasado, okolico in vsa popravila.

Raziskave iz tujine kažejo, da veliko starejših ostaja v družinskih hišah dolgo po tem, ko jih realno ne potrebujejo več. Eden od razlogov je čustvena navezanost na dom, drugi pa dejstvo, da selitev in zmanjšanje bivalne površine za marsikoga ni enostavna odločitev.

V nekaterih državah se vse več starejših odloča, da neizkoriščene sobe oddajo. Razlog ni vedno finančna stiska. Včasih gre za dodaten prihodek, drugič za družbo in občutek varnosti.

Po podatkih iz Združenega kraljestva se je število starejših, ki oddajajo sobo v lastnem domu, v zadnjem desetletju občutno povečalo. Takšna rešitev ni primerna za vsakogar, lahko pa pomaga pokriti del stroškov bivanja, ogrevanja ali drugih življenjskih izdatkov.

Druga možnost je selitev v manjšo nepremičnino. Finančni strokovnjaki opozarjajo, da zmanjšanje bivalne površine ni vedno samo finančna odločitev. Pogosto gre za lažje vzdrževanje, manj stroškov in manj skrbi. V primeru prodaje večje nepremičnine in nakupa manjše lahko lastniku ostane del kupnine, ki jo nato nameni za izboljšanje življenjskega standarda ali finančno rezervo za poznejša leta.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na pomembno razliko. Visoka vrednost nepremičnine sama po sebi še ne pomeni finančne varnosti. Nekateri starejši so tako imenovani bogati z nepremičnino, a revni z denarnim tokom. Njihova hiša je vredna veliko, vendar imajo vsak mesec omejene prihodke. Zato jih lahko močno prizadenejo višji stroški energije, vzdrževanja ali zdravstvene oskrbe.

Treba je torej razumeti, da starejšim vrednost doma ne pomaga veliko, ko morajo plačati račun za trgovino ali ogrevanje.

Razprave o selitvi, oddaji sobe ali drugačni uporabi nepremičnine zato niso zgolj finančno vprašanje. Za mnoge Slovence hiša predstavlja desetletja dela, odrekanj in družinskih spominov. Prav zato se marsikdo niti ne vpraša, ali bi lahko svoje premoženje izkoristil drugače.

Toda strokovnjaki za načrtovanje pokoja opozarjajo, da je vredno občasno pogledati celotno sliko. Včasih največje premoženje ni na varčevalnem računu ali v pokojninskem skladu, temveč v hiši, mimo katere vsak dan stopite, ne da bi o njej razmišljali kot o delu svoje finančne prihodnosti.

Viri: Forbes, Telegraph, Cekin.si