Babice po naročilu: na Japonskem upokojenci zaslužijo tudi do 40 evrov na uro
Na Japonskem, kjer je osamljenost med starejšimi vse večji družbeni izziv, se je razvila inovativna storitev – najem babice. Starejše ženske, pogosto upokojenke, ponujajo pogovor, objeme, življenjske nasvete in celo pripravo toplega obroka. V zameno prejmejo plačilo, ki lahko znaša tudi do 40 evrov na uro, poročajo tuji mediji.
69-letna Taeko Kaji iz Tokia je ena izmed babic po naročilu. Strankam, ki so lahko stare od 20 do 80 let, nudi toplo človeško bližino in pomoč pri vsakdanjih opravilih. "Nikoli mi ni dolgčas. Spoznavam nove ljudi in z njimi ustvarjam posebna doživetja," pravi.
Povpraševanje raste – tudi zaradi demografskih sprememb
Japonska ima eno najstarejših populacij na svetu. Po podatkih iz leta 2024 je največ žensk s polnim delovnim časom v starostni skupini od 25 do 34 let, a vse več starejših žensk išče dodatne zaslužke. Pokojnine pogosto ne zadoščajo za dostojno življenje, zato se mnoge ženske po upokojitvi vračajo na trg dela.
Storitev "najem babice" tako ne le blaži osamljenost, temveč tudi odpira nova delovna mesta za starejše, ki imajo bogate življenjske izkušnje in željo po družbeni vključenosti.
Družbeni in gospodarski učinki
OECD opozarja, da bo krčenje delovno sposobnega prebivalstva upočasnilo gospodarsko rast Japonske. Vlada zato spodbuja večjo vključenost žensk v delovno silo in napoveduje ukrepe za večjo enakost spolov, vključno z obveznim razkritjem razlik v plačah in deleža žensk na vodstvenih položajih od aprila 2026.
Model "najem babice" je primer, kako lahko inovativne storitve združijo oskrbo, skupnost in zaposlovanje – in morda navdihnejo tudi druge države z vse starejšo populacijo.
Evropa išče nove vloge za starejše: od družabništva do skupnostne oskrbe
Starejši kot vir, ne breme
Evropa se, podobno kot Japonska, sooča z demografskimi spremembami, ki zahtevajo nove pristope k vključevanju starejših v družbo. Namesto da bi jih obravnavali kot breme, številne države razvijajo modele, ki starejšim omogočajo aktivno vlogo – bodisi kot družabniki, prostovoljci, mentorji ali celo plačani izvajalci storitev.
Primeri dobrih praks v Evropi
Avstrija: spodbude za zaposlovanje starejših in mentorstvo v podjetjih.
Finska: programi za aktivno staranje in digitalno opismenjevanje.
Nizozemska: skupnostna bivanja za starejše z medgeneracijskim povezovanjem.
Kaj se lahko naučimo?
Evropske prakse kažejo, da je vključevanje starejših v delo in družbo ključno za njihovo dobro počutje, zmanjšanje osamljenosti in večjo odpornost socialnih sistemov. Plačane storitve, prostovoljstvo in skupnostne oblike bivanja so le nekateri modeli, ki jih lahko nadgradimo tudi v Sloveniji.
Vir: Moje Vrijeme
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV