Čeprav se pričakovana življenjska doba podaljšuje, se številni Slovenci ob tem zavedajo še ene realnosti: leta v pokoju lahko trajajo tudi dve ali tri desetletja. To pomeni, da bo moral posameznik poleg rednih pokojninskih prejemkov pogosto črpati tudi lastne prihranke.
Zakaj vedno več ljudi razmišlja o dodatni finančni rezervi?
Večina zaposlenih del prihodkov namenja rednemu varčevanju, najpogosteje na bančnih računih ali v različnih oblikah dodatnega pokojninskega zavarovanja. Takšni instrumenti imajo v osebnih financah pomembno vlogo, vendar niso edina možnost.
V zadnjih letih so številni vlagatelji začeli več pozornosti namenjati tudi razpršitvi premoženja. Temeljno pravilo finančnega načrtovanja namreč pravi, da premoženja ni smiselno vezati zgolj na eno vrsto naložb. To še posebej velja v obdobjih, ko se gospodarstvo sooča z višjo inflacijo, geopolitičnimi napetostmi ali povečano negotovostjo na finančnih trgih. V takšnem okolju mnogi iščejo načine, kako del svojih prihrankov zaščititi pred izgubo kupne moči.
Koliko lahko inflacija vpliva na prihranke?
Inflacija ne pomeni zgolj dražjih izdelkov v trgovini. Na dolgi rok vpliva tudi na vrednost privarčevanega denarja. Če sredstva več let ostajajo na računu z nizko donosnostjo, lahko njihova realna kupna moč postopoma upada. Zato finančni strokovnjaki pogosto poudarjajo pomen dolgoročnega načrtovanja in izbire različnih naložbenih razredov, ki lahko pomagajo pri ohranjanju vrednosti premoženja.
Prav iz tega razloga številni posamezniki iščejo dodatne možnosti za gradnjo finančne varnosti, ki ne temelji izključno na denarju na bančnem računu ali na pričakovani višini prihodnje pokojnine.
Zakaj se zlato že desetletja pojavlja v portfeljih vlagateljev?
Ko govorimo o dolgoročnem ohranjanju vrednosti premoženja, je zlato ena izmed naložb, ki jo vlagatelji poznajo že stoletja. Njegova vloga ni ustvarjanje hitrih dobičkov, temveč predvsem zaščita dela premoženja skozi daljša časovna obdobja.
Posebnost zlata je tudi, da gre za fizično premoženje, katerega vrednost ni neposredno vezana na poslovanje posameznega podjetja ali uspešnost določenega finančnega trga.
Zanimivo je, da zlato ostaja pomemben del rezerv številnih centralnih bank po svetu. Te ga uporabljajo kot del strategije upravljanja rezerv, kar dodatno potrjuje njegovo vlogo pri dolgoročnem ohranjanju vrednosti premoženja.
Tudi posamezni vlagatelji ga zato pogosto vključujejo kot manjši del razpršenega portfelja. Na ta način želijo zmanjšati odvisnost od gibanja posameznih trgov in povečati odpornost svojih prihrankov na negotove gospodarske razmere.
Zakaj je fizično zlato za nekatere vlagatelje privlačna izbira?
Pomembna značilnost naložbenega zlata je, da ga je mogoče imeti v fizični obliki. Marsikomu to predstavlja dodaten občutek varnosti, saj ne gre zgolj za številko na računu ali digitalni zapis.
Prav tako je naložbeno zlato v Sloveniji oproščeno DDV, zaradi česar ga številni posamezniki obravnavajo kot zanimivo dopolnitev dolgoročne strateške varčevanja. Kupiti ga je mogoče v različnih težah in vrednostih, zato ni namenjeno zgolj največjim vlagateljem, ampak tudi tistim, ki želijo premoženje graditi postopoma.
K zanimanju za zlato prispevajo tudi podatki o njegovi dolgoročni rasti. Po podatkih Centra Zlata se je cena zlata v zadnjih dvajsetih letih zvišala za približno 650 odstotkov, v zadnjih petih letih pa za okoli 150 odstotkov. Čeprav gibanje cen v preteklosti ne napoveduje prihodnjih donosov, številni vlagatelji prav zaradi dolgoročnega trenda zlato vključujejo kot del razpršenega naložbenega portfelja.
Majhni koraki lahko naredijo veliko razliko
Mnogi zmotno menijo, da je naložbeno zlato namenjeno zgolj premožnejšim vlagateljem. V praksi pa lahko posamezniki zlato kupujejo tudi postopoma in v manjših količinah.
Prav dolgoročen pristop je pogosto ključnega pomena. Namesto enkratnih velikih odločitev številni vlagatelji premoženje gradijo skozi leta z rednimi nakupi in postopnim povečevanjem prihrankov.
Takšen pristop omogoča, da posameznik finančno varnost gradi vzporedno z drugimi oblikami varčevanja, pri čemer zlato predstavlja le enega izmed elementov celotne strategije.
Finančna varnost običajno ne temelji na eni sami naložbi
Ko govorimo o dolgoročnem načrtovanju prihodnosti, je pomembna razpršitev premoženja. To pomeni, da posameznik svojih prihrankov ne veže zgolj na eno obliko naložbe, temveč jih porazdeli med različne naložbene razrede.
Nekateri del sredstev namenijo nepremičninam, drugi skladom ali dodatnemu pokojninskemu varčevanju, vse več ljudi pa tudi fizičnemu zlatu. Njegova vloga pri tem ni ustvarjanje hitrih zaslužkov, temveč predvsem ohranjanje vrednosti dela premoženja na dolgi rok.
V Sloveniji je naložbeno zlato mogoče kupiti v obliki zlatih palic in kovancev različnih vrednosti, zaradi česar ni namenjeno le velikim vlagateljem. Tudi posamezniki, ki želijo postopoma graditi dolgoročno finančno rezervo, ga lahko vključijo v svojo strategijo varčevanja.
O prihodnosti je lažje razmišljati, dokler imamo čas
Nobena naložba sama po sebi ne zagotavlja brezskrbne upokojitve. K njej prispevajo predvsem premišljene odločitve, redno varčevanje in pravočasno načrtovanje. Pomembno je predvsem, da posameznik začne o svoji finančni prihodnosti razmišljati dovolj zgodaj in pri tem sredstva razporedi med različne oblike premoženja.
Ena od možnosti, ki jo številni vključujejo v svoj dolgoročni finančni načrt, je tudi fizično naložbeno zlato. Več informacij o aktualni ceni zlata, zlatih palicah in kovancih ter možnostih nakupa je na voljo pri podjetju Center Zlata, kjer svetujejo glede različnih oblik dolgoročnega varčevanja in razpršitve premoženja.
Oglasno sporočilo
