Vas ob upokojitvi čaka finančni šok? Preverite, koliko bi morali imeti privarčevanega

Mnogi si zastavljajo vprašanje, koliko denarja bi morali imeti ob odhodu v pokoj. Čeprav enotnega odgovora ni, saj je odvisen od življenjskega sloga, zdravja, pričakovane življenjske dobe in višine pokojnine, finančni strokovnjaki opozarjajo, da se na državno pokojnino vse težje zanašamo kot na edini vir prihodkov v starosti.

Tudi v Sloveniji demografski trendi kažejo, da bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci v prihodnjih desetletjih vse manj ugodno, zato številni strokovnjaki priporočajo dodatno varčevanje za starost. 

Ameriška družba Fidelity, ki velja za enega največjih upravljavcev premoženja na svetu, priporoča orientacijsko pravilo: do 67. leta bi posameznik moral privarčevati približno 10-kratnik svoje letne bruto plače, če želi v pokoju ohraniti podoben življenjski standard.  

Njihova priporočila po starostnih mejnikih so:

- pri 30 letih: približno 1-kratnik letne plače,

- pri 40 letih: približno 3-kratnik letne plače,

- pri 50 letih: približno 6-kratnik letne plače,

- pri 60 letih: približno 8-kratnik letne plače,

- pri 67 letih: približno 10-kratnik letne plače.

No, naj poudarimo, da gre za ameriške standarde. Pri nas bi to pomenilo, da če nekdo zasluži 30.000 evrov bruto letno, bi to po omenjenem pravilu pomenilo okoli 300.000 evrov prihrankov do upokojitve. Za posameznika z letnim prihodkom 50.000 evrov pa bi cilj znašal približno 500.000 evrov. Zneski so za nas kar visoki, a če seštejemo celotno premoženje (privarčevana sredstva, nepremičnine, premično premoženje ...), bi morda tudi pri nas dosegli te zneske. 

Seveda gre zgolj za orientacijo. Višina potrebnih prihrankov je močno odvisna od tega, ali boste imeli lastno nepremičnino, kakšne bodo vaše življenjske navade in koliko prihodkov boste prejemali iz naslova pokojnine.

Po ocenah finančnih strokovnjakov večina ljudi za podoben življenjski standard v pokoju potrebuje od 70 do 80 odstotkov svojih predhodnih prihodkov. Del tega naj bi pokrila državna pokojnina, razliko pa prihranki in dodatne oblike varčevanja.

Fidelity ocenjuje, da bi morali lastni prihranki pokriti približno 45 odstotkov prihodkov pred upokojitvijo, preostanek pa socialni in pokojninski sistemi.

Slovenija ima v primerjavi z nekaterimi državami OECD razmeroma visoke pokojninske pravice, vendar številne analize opozarjajo, da bodo prihodnje generacije težje ohranjale enak življenjski standard zgolj z obvezno pokojnino. Jasno je, da bo zaradi staranja prebivalstva pomen dodatnega varčevanja vse večji. Za marsikoga namreč prehod v pokoj pomeni občuten padec prihodkov v primerjavi z aktivno delovno dobo.

Preprost izračun je naslednji:

Če ocenjujete, da boste v pokoju potrebovali 1.500 evrov mesečno in pričakujete pokojnino v višini 1.000 evrov, vam vsak mesec manjka približno 500 evrov.

To pomeni 6.000 evrov letno. Če bi želeli ta znesek dolgoročno črpati iz naložb in prihrankov, številni finančni načrti uporabljajo tako imenovano pravilo 4 odstotkov, po katerem naj letni dvigi ne bi presegali približno 4 odstotkov premoženja. V tem primeru bi potrebovali približno 150.000 evrov prihrankov.

Če bi bila razlika med želenimi prihodki in pokojnino večja, bi moral biti večji tudi privarčevani znesek.

Največja prednost pri varčevanju za starost ni visoka plača, temveč čas. Finančni strokovnjaki zato poudarjajo, da je tudi manjše mesečno vplačevanje v mladosti pogosto učinkovitejše kot visoki vložki tik pred upokojitvijo.

Čeprav popolnega zneska, ki bi veljal za vse, ni, strokovnjaki svetujejo, da si vsak čim prej izračuna, kakšen življenjski standard želi v pokoju in koliko mu bo pri tem lahko zagotovila državna pokojnina. Razlika med obema številkama namreč pokaže, koliko dodatnih prihrankov bo potreboval.

Viri: Fidelity, OECD, ZPIZ, Cekin.si, Računsko sodišče RS