V Evropi se ljudje vse pogosteje sprašujejo, ali bo njihova pokojnina sploh zadoščala za dostojno življenje. Pogledi na naše sosede razkrivajo zanimiva dejstva o tem, kako države urejajo varno starost svojih državljanov. Nekateri sistemi delujejo odlično in ljudem omogočajo visoke zneske, spet drugi pa kljub visokim standardom državljane pustijo v skrbeh za preživetje. Razlike med državami, kot sta Avstrija in Nemčija, so presenetljive, čeprav sta si državi geografsko in kulturno zelo blizu. Ključno je razumeti, kako ti sistemi delujejo v praksi, da lahko ocenimo njihovo dejansko korist za upokojenca.
Avstrija proti Nemčiji: Zakaj so pokojnine pri naših severnih sosedih višje?

Ste vedeli, da so pokojnine v Avstriji bistveno višje kot v Nemčiji? V Avstriji moški v povprečju prejmejo 2.400 evrov mesečno, medtem ko njihovi nemški kolegi dobijo le okoli 1.400 evrov. Ena ključnih razlik je v tem, da v Avstriji vsi, tudi državni uradniki, vplačujejo v isto blagajno. Poleg tega Avstrijci prejmejo kar 14 izplačil na leto, kar bistveno izboljša njihovo kupno moč. Seveda pa je za to treba plačati višje prispevke, ki znašajo 22,8 odstotka od plače, kar sistem ohranja trden in sposoben izplačevanja tako visokih zneskov v primerjavi z nemškim modelom, poroča Telegraf Biznis.
Kako delujejo sistemi s tremi stebri v Švici in na Švedskem?
Na severu najdemo sisteme, ki stavijo na več stebrov financiranja. Na Nizozemskem poleg države pomembno vlogo igrajo delodajalci s profesionalnimi pokojninskimi skladi. V Švici je sistem še bolj razčlenjen, saj vključuje celo zasebno varčevanje, ki ga država spodbuja z nižjimi davki. Posebej zanimiva je Švedska, kjer so ljudje bolj svobodni – sami se odločijo, kdaj bodo prenehali delati (najprej pri 64 letih), in celo izbirajo investicijske sklade, v katerih se bo plemenitil del njihovega denarja za varno starost.
Nezadovoljstvo upokojencev: razmere v Franciji in Veliki Britaniji

Niso vsi evropski sistemi zgodbe o uspehu; v Franciji in Veliki Britaniji se napetosti med državo in prebivalci stopnjujejo. Francoska vlada se sooča s srditim odporom, ker želi mejo za upokojitev dvigniti na 64 let, saj si ljudje želijo uživati starost prej. V Veliki Britaniji pa so pokojnine preprosto prenizke. Britanec dobi le približno 1.100 evrov na mesec, kar je premalo za pokritje osnovnih življenjskih stroškov na Otoku. Zaradi tega morajo delodajalci po zakonu dodatno vplačevati v zasebna zavarovanja, sicer bi se mnogi Britanci znašli v hudi revščini takoj po upokojitvi, poroča Telegraf Biznis.
Evropski pokojninski sistemi so polni kontrastov in različnih pristopov k istemu problemu – staranju prebivalstva. Medtem ko avstrijski model s 14 pokojnimi in visokimi prispevki blesti, se drugje soočajo s težavami nizkih osnovnih izplačil in potrebo po dodatnem varčevanju. Jasno je, da idealnega sistema, ki bi odgovarjal vsem, ni. Tisti, ki si želijo mirne starosti, morajo razumeti specifike okolja, v katerem živijo. Recept za prihodnost bo verjetno v mešanici močne državne osnove in preudarnega individualnega načrtovanja, ki upošteva lokalne življenjske stroške in gospodarske trende v državi.
Sistem treh stebrov je model, ki ga priporočajo mednarodne organizacije, kot je Svetovna banka, za zagotavljanje stabilnosti pokojnin. Prvi steber predstavlja obvezno državno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Drugi steber vključuje obvezno ali prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga običajno financirajo delodajalci in zaposleni v posebnih skladih. Tretji steber pa zajema individualno, zasebno varčevanje posameznika, ki ga država pogosto spodbuja z davčnimi olajšavami, da bi si ljudje zagotovili dodatna sredstva za starost.
Glavni razlog za dvig upokojitvene starosti v številnih evropskih državah so demografske spremembe, predvsem staranje prebivalstva in daljša pričakovana življenjska doba. Ker se razmerje med številom aktivnih delavcev, ki vplačujejo prispevke, in številom upokojencev, ki prejemajo pokojnine, slabša, pokojninske blagajne postajajo finančno nevzdržne. Z dvigom upokojitvene starosti države poskušajo podaljšati delovno aktivno dobo prebivalstva, s čimer se zmanjša pritisk na javne finance in zagotovi dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema.
Sistem medgeneracijske solidarnosti (t.i. PAYG - Pay As You Go) deluje tako, da trenutno zaposleni s svojimi prispevki neposredno financirajo pokojnine trenutnih upokojencev; v tem sistemu se denar ne kopiči, temveč se takoj porabi. Nasprotno pa kapitalsko krit sistem pomeni, da posameznik skozi svojo delovno dobo varčuje in vlaga sredstva v sklade, iz katerih se mu bo kasneje, ko se upokoji, izplačevala pokojnina. V tem primeru je višina pokojnine odvisna od uspešnosti naložb in višine vplačanih sredstev, ne pa od števila delavcev, ki trenutno vplačujejo v sistem.















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV