Vse več starejših ostaja zaposlenih tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev

Mednarodni dan starejših, 1. oktober, bo tudi s svojim geslom Starejši kot gonilna sila na lokalni in svetovni ravni izpostavil njihov pomen v družbi. 

Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so za avgust, je delovno aktivnih 21.387 starejših, ki so sicer že izpolnili pogoje za upokojitev. To je 1271 več kot v enakem obdobju lani in 3304 več kot avgusta 2023.

Slovenska pokojninska zakonodaja sicer nagrajuje starejše delavce, ki ostanejo zaposleni po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, z izplačilom 40 oz. 20 odstotkov starostne pokojnine, ki bi jo prejeli v primeru upokojitve.

Še dodatno pa je pričakovati dvig števila delovno aktivnih starejših v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, saj lahko tudi upokojenci pridobijo status oskrbovalca družinskega člana. Pogoj pa je, da se znova delovno aktivirajo.

Veliko starejših se tudi izobražuje. Po Sloveniji deluje 53 univerz za tretje življenjsko obdobje, ki so trenutno sredi vpisa v novo študijsko leto. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v študijskem letu 2025/26, ki se bo začelo 1. oktobra, zaenkrat vpisanih več kot 2600 oseb. Zasedajo več kot 3500 študijskih mest. Ista oseba je lahko namreč vpisana v dva ali več programov, je za STA pojasnila Alijana Šantej z univerze.

Največ zanimanja je za umetnostno zgodovino, na drugem mestu pa je zgodovina. Sledita angleški in italijanski jezik. Približno desetodstoten vpis je na študijskem programu računalništvo in nove tehnologije in na geografiji. Petodstoten ali manjši pa je vpis na francoski jezik, na naravoslovno področje, na španski jezik, na varovanje zdravja in na slikarstvo.

Vključenih v izobraževanje je v primerjavi s preteklim študijskim letom za približno osem odstotkov več, natančna številka pa bo znana po končanem vpisu. Ta poteka do 1. oktobra, a če bodo v skupinah še prosta mesta, bodo vpisovali tudi kasneje.

Poleg omenjenih imajo še več študijskih programov, kot so denimo spoznavanje glasbene umetnosti, medsebojni odnosi in sporazumevanje ter slovenska in svetovna stavbna dediščina. Med novimi programi pa je Šantej omenila finančno pismenost, šah ter program človek in prostor, ki zajema vsebine od krajinske do vrtne in urbane arhitekture.

Zagotovila je, da bodo zaživeli vsi programi, ki so jih pripravili. "Za noben program ni bilo tako majhnega zanimanja, da ne bi mogli oblikovati skupine," je poudarila.

Spomnila je tudi, da strokovnjaki opozarjajo, da je za starejše zelo pomembno, da ostajajo aktivni člani družbe, da delajo, se izobražujejo in pridobivajo nova znanja. "Če se ne razvijajo, postanejo namesto medsebojnega dopolnjevanja breme mlajšim generacijam," je opozorila.

Mite, da starejših ne zanimajo nove tehnologije, razbijajo tudi v podjetju Simbioza. V delavnice, ki jih izvaja Simbioza BTC City Lab in so namenjene pridobivanju znanj glede uporabe pametnih telefonov in računalnikov, se letno vključi več kot 3200 starejših od 65 let, je za STA izpostavila direktorica Simbioze Ana Pleško.

S potujočo učilnico pa izvajajo delavnice digitalnega opismenjevanja še na terenu. Na tak način na letni ravni vključijo dodatnih 3000 starejših. Sodeluje jih vse več, kar po direktoričinih besedah kaže na veliko potrebo in zanimanje starejših po pridobivanju digitalnih veščin. Hkrati to potrjuje, da je digitalna pismenost danes osnovna življenjska veščina, brez katere ne morejo več niti starejši.

Programi, ki jih izvajajo tako v Simbiozi BTC City Lab kot tudi na terenu, so po njenem opažanju postali "prepoznaven prostor, kjer lahko starejši v varnem in prijaznem okolju postopoma spoznavajo digitalne naprave in pridobivajo digitalne kompetence". Naučijo se uporabljati digitalno napravo, komunicirati z družino in izvajati storitve denimo v okviru e-zdravja ali e-bančništva.

V Simbiozi pričakujejo, da bodo tudi delavnice v okviru serije Kibernetsko varen senior oktobra polno zasedene. Tema kibernetske varnosti je za starejše namreč zelo pomembna, ker so pogosto ena od najbolj ranljivih skupin v digitalnem svetu. Med razlogi so njihova pomanjkljiva tehnološka in digitalna pismenost, zdravstvene težave in finančna ranljivost.

"V Simbiozi zato veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju, informiranju in praktičnemu učenju, kako prepoznati spletne prevare, zaščititi svoje osebne podatke in se varno gibati po digitalnem okolju," je pojasnila Pleško.

Vesela je, da je med starejšimi udeleženci delavnic Simbioze BTC City Lab čedalje več moških. Ko spoznajo, da jim lahko pametni telefon ali računalnik pomembno olajša vsakdan, so po njenem opažanju zelo motivirani za pridobivanje digitalnih veščin.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: