Poslali 200 prošenj – odgovor dobili na aplikaciji za zmenke

Če ste doslej mislili, da so aplikacije, kot sta Tinder ali Bumble, namenjene izključno zmenkom, vas bo ta trend presenetil. Mnogi pripadniki generacije Z jih danes uporabljajo tudi za iskanje službe in poslovnih priložnosti. Razlog ni radovednost ali zabava, temveč realnost sodobnega trga dela – klasične prijave pogosto ne pridejo do človeka, temveč se ustavijo že pri algoritmih. Kljub temu je treba ta trend vzeti z veliko mero zadržanosti ...

Velik del zaposlitvenega procesa danes poteka avtomatizirano. Sistemi z umetno inteligenco pregledajo življenjepise še preden jih vidi kadrovik. 

Posledica je preprosta: lahko imate ustrezne izkušnje in znanje, pa vas sistem nikoli ne "spusti naprej". Mnogi mladi zato pošiljajo tudi več sto prijav – brez odgovora. 

Hkrati se je konkurenca povečala. Število prijav na delovna mesta raste, delovnih mest pa ni sorazmerno več, opozarja med drugimi tudi britanska stran The Guardian – za eno mesto se prijavlja bistveno več kandidatov kot še pred nekaj leti. 

To je pripeljalo do preobrata v razmišljanju: namesto "pošlji prijavo in čakaj" prihaja logika "najdi osebo".

Na prvi pogled se sliši nenavadno, a številke kažejo, da to ni več obroben pojav, poroča stran Forbes, temveč trend:

- približno 1 od 3 uporabnikov aplikacij za zmenke jih uporablja tudi za kariero,

- 88 odstotkov jih vzpostavi vsaj en poslovni stik,

- skoraj 40 odstotkov pride do razgovora,

- več kot tretjina celo dobi ponudbo za delo. 

Uporabniki niso naključni – pogosto ciljano iščejo ljudi iz podjetij ali panog, ki jih zanimajo, in začnejo pogovor, ki se lahko razvije v priporočilo ali povabilo na razgovor, poroča The HR Digest.

Gre torej za digitalno različico starega pravila: do službe najhitreje pridete prek poznanstev.

Ključni razlog je psihološki. Na platformah, kot je LinkedIn, je komunikacija pogosto formalna, "prodajna" in vnaprej pripravljena. Na aplikacijah za zmenke pa je bolj sproščena in osebna. 

To omogoča nekaj, kar je v klasičnem zaposlovanju vse redkejše: pristen stik med ljudmi.

Mladi zato vse bolj uporabljajo strategijo "connect and convert" – najprej ustvarijo stik, šele nato govorijo o službi. 

Uporaba nenavadnih kanalov za zaposlitev je širši premik: 

- 46 odstotkov generacije Z je že dobilo službo ali prakso prek platform, kot je TikTok,

- Instagram in družbena omrežja so postala pomemben del kariernega mreženja,

- vse več mladih gradi osebno znamko namesto klasičnega CV-ja.

Z drugimi besedami: služba se vse manj išče – in vse bolj "dogaja" skozi mrežo stikov.

Čeprav se zdi trend ekstremen, razkriva zelo konkretno realnost:

1. Klasična prijava ni več dovolj

Pošiljanje CV-ja je le še ena od poti – pogosto ne najbolj učinkovita.

2. Odloča vidnost

Če vas nihče ne opazi, ne obstajate – ne glede na znanje.

3. Osebni stik postaja ključ

Priporočila, poznanstva in neposredni pogovori imajo večjo težo kot formalni postopki.

4. Meja med zasebnim in poslovnim se briše

Družbena omrežja, aplikacije in vsakdanja komunikacija postajajo del karierne strategije.

Ja, zelo nenavaden trend, do katerega smo kar zadržani. Toda zanimivo je to, da uporaba aplikacij za zmenke za iskanje službe razkriva globlji problem: formalni zaposlitveni sistem postaja vse bolj zaprt, neoseben in avtomatiziran. Tako močno, da se je generacija Z odločila temu se upreti in poiskati priložnosti tam, kjer jih algoritmi še ne nadzorujejo: med ljudmi.

Vprašanje zato ni več, ali je tak pristop pravilen, temveč, kako smo se sploh znašli v takšni situaciji, da ljudje iščejo delo prek tovrstnih aplikacij. 

Viri: Forbes, The Guardian, Elle, India Times, ResumeBuilder raziskava, Fast Company, MetaIntro, The HR Digest, Cekin.si