Brez diplome do dobre plače v Sloveniji: kateri mojstri so najbolj iskani?

Kdor potrebuje električarja, vodovodarja, zidarja, keramičarja ali drugega mojstra, ve, kako težko ga je najti in kako dolgo je treba čakati na prost termin. A težava ni le, da je dobrega mojstra težko dobiti; pomanjkanje se vse bolj kaže tudi na trgu dela, kjer delodajalci za številne poklice ne najdejo dovolj ustreznih kandidatov.

Po podatkih Poklicnega barometra primanjkuje inženirjev gradbeništva, betonerjev, železokrivcev in delavcev za preprosta dela v gradbeništvu. Primanjkljaje napovedujejo tudi za gradbene nadzornike, krovce, polagalce podov, pleskarje, izolaterje, izvajalce suhomontažne gradnje, monterje kovinskih konstrukcij, elektroinštalaterje, elektromehanike, inženirje elektronike, elektrotehnike in strojništva, mehanike in serviserje strojev, monterje in serviserje vodovodnih in plinskih inštalacij, skladiščnike ter uradnike za nabavo in prodajo.

Delodajalci za drugo polovico leta 2026 napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti. Načrtujejo, da se bo v pol leta zaposlenost povečala za 13.822 novih delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja, nekaj pa tudi zaradi novega zaposlovanja. Posebej izstopa gradbeništvo; v panogi za drugo polovico leta 2026 napovedujejo 5,4-odstotno rast zaposlenosti, kar je med najvišjimi napovedanimi rastmi med dejavnostmi. Visoke so tudi napovedi za nastanitvene in gostinske dejavnosti (+4,5 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (+4,4 %), zdravstvo in socialno varstvo (+3,4 %) ter prevoz in skladiščenje (+3,0 %).

Povpraševanje po praktičnih in tehničnih znanjih je torej realnost na trgu dela. V zadnjem desetletju se je iskalo več kadrov na področjih transporta, logistike in skladiščenja, proizvodnje in tehničnih storitev, gradbeništva ter čiščenja in vzdrževanja. Visoko ostaja tudi povpraševanje po poklicih v elektrotehniki, elektroniki, telekomunikacijah, gostinstvu in turizmu ter strojništvu in kovinarstvu. Trend se nadaljuje; skoraj polovica delodajalcev se je v preteklih šestih mesecih soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov, več kot polovica pa pričakuje težave pri iskanju kadra tudi v prihodnje.

Podatki Zavoda za zaposlovanje torej kažejo, da je pri nekaterih tehničnih in praktičnih poklicih povpraševanje po kadru večje od ponudbe. Med razlogi so seveda premalo ustrezno usposobljenih kandidatov, pa tudi staranje delovne sile in delovne razmere, ki lahko kandidate odvračajo od posameznih poklicev. Kot sporočajo z Zavoda, pomanjkanje ustreznih kadrov posledično vodi tudi v "boj" za ustrezne kadre med delodajalci. "Iskalci zaposlitve tako lahko izbirajo med več zaposlitvenimi priložnostmi in se odločajo za zaposlitev pri delodajalcu, ki jim poleg boljšega plačila nudi boljše delovne pogoje, možnosti izobraževanja in napredovanja ter večjo fleksibilnost dela," so sporočili in dodali, da pomanjkanje kadrov tako povečuje njihovo vrednost na trgu dela in lahko prispeva tudi k rasti plač.

Spreminja se tudi pogled na poklicno izobraževanje. Poklicna pot je dandanes pogosto prva izbira za mladega, saj je lahko dobra vstopna točka na trg dela. Po koncu šolanja pridobi poklic, med izobraževanjem pa že pridobiva praktične izkušnje, vzpostavi stik z delodajalci in razišče možnost zaposlitve, obenem pa lahko tudi nadaljuje izobraževanje.

Da v zadnjih letih narašča zanimanje za poklicne programe, opaža tudi direktor Šolskega centra Novo mesto, dr. Matej Forjan. V največjem srednješolskem centru v Sloveniji beležijo posebej visok vpis za storitvene in tehnične poklice, kot so avtoserviser, avtokaroserist in inštalater strojnih inštalacij. Pri izbiri poleg osebnega interesa – "mlad človek mora sebe videti v konkretnem delu" – vse pomembnejšo vlogo igrajo možnost zaposlitve, zaslužka in samostojnosti. Delodajalci pogosto spoznajo dijake že med praktičnim usposabljanjem, jim ponudijo štipendije in počitniško delo, nekateri pa se zaposlijo praktično takoj po šolanju.

"Očitno je, da mladi vse bolj prepoznavajo vrednost konkretnega in uporabnega poklica," je pojasnil sogovornik. Mladi se po njegovih besedah vse bolj sprašujejo, ali bodo z določenim znanjem lahko dobro živeli, zmanjšuje pa se tudi prepričanje, da sta gimnazija in fakulteta avtomatično boljša izbira.

Dr. Matej Forjan med najbolj perspektivne uvršča tehnične poklice s področij elektrotehnike, strojništva, lesarstva in gradbeništva, pri čemer poudarja, da zaslužek ni odvisen zgolj od naziva poklica, temveč predvsem od znanja, specializacije, kakovosti dela, zanesljivosti in podjetnosti posameznika. "Kdor je v takšnem poklicu res dober in se zna tudi osamosvojiti, ima lahko zelo dobro kariero in zaslužek tudi brez fakultetne diplome," je prepričan.

Približno dve tretjini dijakov se torej danes vpisujeta v poklicne oziroma srednje strokovne programe. Med najbolj priljubljenimi srednjimi poklicnimi programi so po podatkih ministrstva tudi letos avtoserviser, frizer, trgovec, mizar, elektrikar, mehatronik operater in bolničar-negovalec, pa tudi gastronomske in hotelske storitve ter administrator. Med programi, kjer je še vedno malo zanimanja, pa so na primer klepar-krovec, dimnikar, tapetnik, kamnosek, mesar, pek, slikopleskar – črkoslikar, izvajalec suhomontažne gradnje in tesar, so nanizali na ministrstvu.

Kako pa kaže v bodoče? Na Centru za poklicno izobraževanje ocenjujejo, da bomo v Sloveniji v prihodnjih petih do 10 letih posebej potrebovali številne tehnične, gradbene in servisne poklice, med drugim elektrikarje, inštalaterje ogrevalnih in hladilnih naprav, mehatronike, strojne mehanike, orodjarje, varilce, zidarje, tesarje in krovce. Zaradi staranja prebivalstva bodo naraščale potrebe po bolničarjih-negovalcih in socialnih oskrbovalcih, pomembni pa bodo tudi kadri v transportu in logistiki. Potrebe bodo posledica tako novih delovnih mest kot tudi nadomeščanja številnih zaposlenih, ki se bodo upokojili.

Po besedah dr. Mateja Forjana poklicna šola ni rezervna ali manj vredna možnost, temveč je lahko zelo racionalna prva izbira: mlad človek lahko že pri 18 letih pridobi konkreten poklic, praktične izkušnje in stik z delodajalci, hkrati pa ohrani možnosti za nadaljnje izobraževanje in podjetniško pot. "Diploma je ena pot do uspešne kariere. Dobro obvladan poklic, ki ga trg potrebuje, pa je lahko prav tako dobra – včasih celo boljša," je izpostavil.

Mladi, ki se odločajo za poklic, denimo za električarsko, strojno, gradbeno, kovinarsko ali drugo tehnično smer, vstopajo v delovno okolje, kjer iščejo praktične kompetence. Pomembno vlogo ima tudi vajeništvo, ker se dijak ne uči samo teorije iz učbenika, ampak pomemben del znanja pridobi v realnem delovnem okolju. Prednost je tudi za delodajalca, ki ima možnost spoznati bodočega zaposlenega še pred zaključkom šolanja; povezava je še posebej pomembna pri poklicih, pri katerih se veliko znanja pridobi šele z izkušnjami.

Tukaj se lahko veliko naredi z vajeništvom. Na Centru za poklicno izobraževanje ocenjujejo, da so izkušnje delodajalcev in dijakov, ki so vključeni v vajeništvo, zelo pozitivne. Hkrati pa opozarjajo, da je obseg še vedno premajhen, da bi vajeništvo lahko bistveno rešilo kadrovske primanjkljaje. Težave so med drugim pri mentorstvu, kakovosti učnih mest, sodelovanju med šolstvom, gospodarstvom in področjem dela ter pri vključevanju podjetij. Vajencev je zelo malo prav pri nekaterih poklicih, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje – med drugim pri zidarstvu, slikopleskarstvu, pečarstvu, kamnoseštvu in izdelovanju kovinskih konstrukcij.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) prav tako opažajo, da se zanimanje mladih za srednje poklicno izobraževanje sicer počasi povečuje, vendar trend še ne dohiteva potreb po kadrih na trgu dela. Osnovnošolce pozivajo, naj se ne bojijo poklicnega izobraževanja, staršem pa, naj ga ne podcenjujejo. Po njihovem mnenju srednje poklicno izobraževanje omogoča karierni razvoj, nadaljevanje izobraževanja po celotni vertikali in hkrati dobre možnosti za samostojno življenje. Med poklici, za katere pričakujejo nadaljnje povpraševanje, pa izpostavljajo predvsem tehnične, gradbene, strojne in servisne poklice, ki jih trg dela že danes težko zapolni. Po njihovih besedah je pri promociji poklicnega izobraževanja v zadnjih letih veliko aktivnosti, vendar bi bila potrebna širša zaveza države in več sistemskih sredstev za promocijo poklicnega izobraževanja, s poudarkom na vajeništvu.

Če je dobrega mojstra težko najti, bi pričakovali, da se pomanjkanje pokaže tudi pri njegovem zaslužku. A odgovor na vprašanje, koliko lahko zasluži mojster brez fakultetne diplome, ni enoznačen. Po podatkih Sursa so zaposleni z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo v povprečju bolje plačani, kar pa ne pomeni, da posamezen mojster ne more imeti višjega dohodka.

Pri poklicih, kjer primanjkuje kadra, imajo načeloma iskalci zaposlitve več možnosti za zaposlitev ter tudi več pogajalske moči pri plačilu in drugih delovnih pogojih. Pri računanju višine zaslužka pa je treba upoštevati več dejavnikov. Prihodki so med drugim odvisni od poklica, znanja, specializacije, izkušenj, odgovornosti, podjetnosti in oblike zaposlitve (ali je nekdo zaposlen ali dela samostojno). Pomembno je tudi razlikovati med ceno storitve, prihodkom in plačo mojstra. Če mojster zaračuna 50 evrov na uro, to ne pomeni, da dobi dejansko plačilo 50 evrov. Od zneska je treba pokriti stroške dela, davke in prispevke, pa material, vozilo, gorivo, čas poti, orodje, zavarovanja, administracijo in druge stroške poslovanja.

Tudi v OZS opažajo, da so med najbolj deficitarnimi področji gradbeništvo, gostinstvo, prevozništvo in strojništvo. Med poklici, kjer po njihovih izkušnjah najbolj primanjkuje kadra, so izpostavili kleparje-krovce, zidarje, tesarje, izvajalce suhomontažne gradnje, kuharje, natakarje, voznike, oblikovalce kovin-orodjarje, inštalaterje strojnih inštalacij, elektrikarje in avtokaroseriste. Sicer nimajo statističnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko navedli konkretne plačne razpone za začetnika, izkušenega delavca ali vrhunskega mojstra, vendar poudarjajo, da so navedeni poklici dobro plačani. Po njihovi oceni lahko zaradi pomanjkanja kadra nekateri mojstri zaslužijo tudi več kot marsikdo z visokošolsko diplomo, pri čemer znova izpostavljajo zgoraj nanizane poklice. Dodajajo pa, da ne gre za trditev o povprečnih plačah, temveč za posledico razmer na trgu dela, kjer je pri deficitarnih poklicih večje povpraševanje po usposobljenih delavcih.

Dijak, ki zaključi štiriletno srednješolsko izobraževanje, se lahko takoj zaposli in začne služiti, medtem ko se lahko nekdo, ki nadaljuje izobraževanje, na trg dela vključi pozneje oziroma se vanj vključuje postopoma. Višja izobrazba je v povprečju res povezana z višjimi plačami, vendar daljše izobraževanje pomeni tudi več let brez rednega dohodka iz dela in druge stroške. Zato je smiselno gledati celotno poklicno pot, ne le začetne ali povprečne plače. V OZS poudarjajo, da ima pomembno vlogo tudi mojstrski izpit, ki predstavlja dodatno potrditev strokovnega znanja in usposobljenosti. Vidijo ga kot dodano vrednost in zagotovilo za kakovostno opravljeno delo, njegov pomen pa je po njihovem mnenju še večji zaradi deregulacije posameznih poklicnih dejavnosti.

Podoba tradicionalnega mojstra se hkrati spreminja. Električarji, mehaniki, monterji in drugi poklicni mojstri morajo že zdaj slediti tehnološkemu in digitalnemu razvoju, poznati nova orodja in sisteme ter znati reševati vse bolj kompleksne probleme. Hkrati bo zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja sedanjih zaposlenih tudi v prihodnjih letih predvidoma veliko potrebe po tehničnih, gradbenih, servisnih, transportnih in drugih praktičnih poklicih.

Mojster prihodnosti pa ne bo več samo človek, ki zna nekaj narediti z rokami. Poleg strokovnega in praktičnega znanja bo moral znati uporabljati nove tehnologije, svoje znanje nenehno dopolnjevati in se prilagajati spremembam. Pri napovedih prihodnjih potreb na trgu dela se tudi zato vse bolj poudarja pomen kompetenc, ne zgolj formalne izobrazbe. Dejstvo je, da se dober varilec, električar, mehanik ali monter ne oblikuje samo v učilnici, pomembni so izkušnje, praktične veščine in natančnost, pozneje pa tudi odgovornost, samostojnost in sposobnost prilagajanja različnim situacijam. Poklici se hkrati spreminjajo, zato bodo poleg praktičnih znanj vse pomembnejše tudi digitalne kompetence, poznavanje novih tehnologij in sposobnost reševanja problemov.

Prihodnost torej ni nujno v poklicih z najdaljšo formalno izobraževalno potjo; pomembna bo predvsem kombinacija znanja, praktičnih izkušenj, zanesljivosti, pripravljenosti na učenje in sposobnosti prilagajanja. Fakultetna diploma je ena od poti do uspešne kariere, ni pa edina. Tudi poklic, ki ga trg potrebuje, lahko omogoča dobre možnosti za zaposlitev, samostojnost in zaslužek, četudi delavec nima diplome.