Premalo revmatologov: število specialistov pada, bolniki čakajo

Pomanjkanje revmatologov se vse bolj kaže pri dostopnosti do specialistične obravnave. Po pojasnilih strokovne sodelavke Društva revmatikov Slovenije, Petre Zajc, imajo slovenski bolniki sicer dobre možnosti za dostop do sodobnega zdravljenja in najsodobnejših terapij, pomemben napredek je tudi na področju diagnostike. Večja težava je, kako zaradi kadrovskega primanjkljaja pravočasno priti do revmatologa.

"Najbolj očitna težava so dolge čakalne dobe za prvi pregled pri revmatologu," je opozorila. A, kot je dodala, za bolnika čakanje na revmatologa ni samo čakanje na prvi pregled. Pri vnetnih boleznih je pomembno, da je bolezen čim prej prepoznana in diagnosticirana ter da se čim prej začne zdravljenje. Pozna obravnava lahko pomeni daljše obdobje napredovanja bolezni brez ustreznega zdravljenja.

"Zaradi pomanjkanja revmatologov se daljšajo tudi obdobja med kontrolnimi pregledi," je opozorila Petra Zajc. To je pri revmatoloških bolnikih še posebej pomembno, saj revmatolog za številne ni zdravnik, ki ga obiščejo le enkrat ali dvakrat, temveč jih spremlja dolgoročno in pogosto vse življenje. Pri kroničnih vnetnih revmatskih boleznih so namreč potrebni redni kontrolni pregledi, spremljanje in po potrebi prilagajanje zdravljenja. Če je specialistov revmatologije premalo, je vse težje zagotavljati kontinuiteto obravnave.

Podatki Zdravniške zbornice Slovenije kažejo precejšen upad števila revmatologov. Avgusta 2021 je bilo aktivnih 43 specialistov revmatologije, avgusta 2026 pa 30 specialistov revmatologije in šest specializantov. Število specialistov revmatologije se je tako med letoma 2021 in 2026 zmanjšalo s 43 na 30, kar pomeni 13 specialistov manj oziroma približno 30 odstotkov manj kot pred petimi leti.

V zbornici hkrati poudarjajo, da samo število specialistov ne kaže nujno njihove dejanske razpoložljivosti. "Statistika namreč ne pokaže, ali posameznik dela s krajšim delovnim časom, ima omejitve pri delu, je odsoten zaradi bolniškega ali starševskega dopusta. Treba je upoštevati tudi dežurstva, pedagoške in raziskovalne obveznosti, ki dodatno zmanjšujejo čas, ki ga je mogoče nameniti neposrednemu kliničnemu delu," so pojasnili.

Specializacija iz revmatologije traja šest let. Gre za zahtevno internistično specialnost, pri kateri mora zdravnik osvojiti široko internistično znanje in hkrati poglobljeno znanje imunologije, slikovne diagnostike, ultrazvoka, sodobnega imunomodulatornega zdravljenja in obravnave redkih sistemskih bolezni, so opisali v Zdravniški zbornici. "Strokovno je revmatologija izjemno zanimiva in se zelo hitro razvija, vendar to samo po sebi ni dovolj, če delovno okolje mladim zdravnikom ne ponuja perspektive," so izpostavili. Hkrati so opozorili, da problem ni le v pridobivanju novih specializantov, temveč tudi v preprečevanju odhodov že usposobljenih specialistov in specializantov. 

V Društvu revmatikov Slovenije so seznanjeni s podatki, "da so se v zadnjih letih upokojili štirje specialisti revmatologije – dva iz UKC Ljubljana ter po eden iz UKC Maribor in SB Slovenj Gradec. Poleg tega je odšlo pet mladih specialistov, od katerih so vsi razen enega zapustili medicino. Situacijo dodatno poslabšuje sedem menjav specializacij in skoraj popolna odsotnost prijav na specializacijo iz revmatologije. Hkrati se v naslednjih petih letih pričakuje še dodatne upokojitve." Opozarjajo, da se ob majhnem številu specialistov ustvarja "začaran krog: manj specialistov pomeni njihovo večjo obremenitev, večja obremenitev pomeni slabše delovne pogoje, kar pa lahko dodatno zmanjšuje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz revmatologije in povečuje tveganje za nadaljnje odhode iz stroke." Izpostavili so tudi, da so revmatologi v nekaterih ustanovah vključeni v delo zunaj svoje subspecialnosti, denimo v urgentnih centrih, splošni internistični dejavnosti in samostojnem dežuranju v enotah intenzivne terapije. Posledica je manj časa za bolnike z vnetnimi revmatskimi boleznimi.

V Zdravniški zbornici med ukrepi za izboljšanje stanja izpostavljajo pridobivanje novih specializantov in preprečevanje odhodov že usposobljenih revmatologov, o čemer so se že pogovarjali z Ministrstvom za zdravje. Pripravljajo tudi aktivnosti za promocijo specializacije med mladimi zdravniki, pri čemer predlagajo finančne spodbude za nove specializante revmatologije po vzoru družinske in urgentne medicine ter sistematično načrtovanje specializacij z razpisom vsaj štirih mest letno. Zavzemajo se tudi za spremembe v organizaciji dela. Med predlogi so nanizali centralno triažo napotnic, jasnejšo regijsko obravnavo bolnikov, digitalno podporo triaži ter posodobitev smernic za napotovanje na sekundarno in terciarno raven. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno vključiti tudi zasebne izvajalce, če zagotavljajo enake strokovne standarde obravnave.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo na dan 2. septembra 2026 število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za storitev "Revmatološki pregled – prvi" nižje kot 3. septembra 2025. Se je pa povprečna čakalna doba v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta podaljšala pri vseh stopnjah nujnosti, so sporočili z Ministrstva za zdravje. Podatki o deležu čakajočih nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled so po izvajalcih zelo različni, različna pa je tudi čakalna doba na prvi prosti termin, predvsem za stopnjo nujnosti "zelo hitro".

Na skupnem sestanku z revmatologi je bilo po navedbah ministrstva pojasnjeno, da revmatologi na terciarni ravni napotnice dosledno triažirajo v skladu s smernicami. Posledica je, da so čakalne dobe za stopnjo "zelo hitro" v UKC Ljubljana prikazane kot najkrajše, kar pa hkrati povzroča dodatno obremenitev terciarne ravni. Ministrstvo vidi del rešitve v jasnejših strokovnih kriterijih za napotovanje. "Razširjeni strokovni kolegij, pristojen za področje revmatologije, mora pripraviti kriterije za napotovanje pacientov na sekundarni nivo na način, da se te tudi ustrezno informatizirajo in vključijo v nacionalne informacijske sisteme. Strokovni kriteriji, ki bodo vsebovali jasne indikacije za napotitev glede na stopnjo nujnosti in jih bo pripravila stroka, bodo pripomogli k boljši dostopnosti do revmatološke obravnave," so napovedali.

Del sedanjih specialistov bo v prihodnjih letih tudi izpolnil pogoje za upokojitev. Po podatkih, ki jih je posredovalo Ministrstvo za zdravje, bo v naslednjih 10 letih pogoje za upokojitev izpolnilo 10 specialistov revmatologije. Če bi se vsi ob izpolnitvi pogojev tudi dejansko upokojili, bi bilo za pokritje njihovih odhodov treba v naslednjih letih pridobiti vsaj še štiri specializante, so napovedali. Hkrati so dodali, da bodo zaradi hitrega razvoja specialnosti in naprednih zdravljenj potrebni tudi dodatni specializanti.

V Zdravniški zbornici medtem ocenjujejo: "Če bi želeli Slovenijo postopoma približati vsaj evropskemu povprečju, bi potrebovali približno 50 do 60 aktivnih revmatologov, kar pomeni bistveno več kot danes. V naslednjih petih letih bi bilo treba usposobiti in predvsem v stroki zadržati najmanj 20 do 25 novih revmatologov, ob nadaljnjih odhodih in upokojitvah pa verjetno še več. Cilj ne sme biti samo nadomeščanje tistih, ki odhajajo, ampak povečanje skupnega števila specialistov."

Ministrstvo torej izpostavlja predvsem potrebe zaradi pričakovanih upokojitev, medtem ko Zdravniška zbornica v svoji oceni upošteva tudi potrebo po povečanju skupnega števila specialistov. Na ministrstvu posebej izpostavljajo 10 specialistov, ki bodo v naslednjih 10 letih izpolnili pogoje za upokojitev, in najmanj štiri nove specializante za pokritje odhodov. V Zdravniški zbornici pa ne ocenjujejo samo, koliko zdravnikov bo treba nadomestiti, temveč se sprašujejo tudi, ali želi Slovenija zgolj ohraniti sedanjo raven ali povečati število specialistov glede na prihodnje potrebe.

Z Ministrstva za zdravje so sporočili: "Ministrstvo načrtuje izvedbo določenih ukrepov, s katerimi bomo poskrbeli, da bo primanjkljaj vedno manjši." V začetku septembra so imeli sestanek s predstavniki revmatološke stroke. Obravnavali so možne ukrepe za spodbujanje prijav na specializacijo in spremembe organizacije dela, s katerimi bi revmatologe razbremenili nalog na drugih internističnih področjih. Ko bodo ukrepi usklajeni, bodo podali podrobnejše informacije, so napovedali.

Ministrstvo je glede specialistov izpostavilo tudi možnosti, ki jih imajo javni zdravstveni zavodi v novem plačnem sistemu. Delodajalci lahko pod pogoji, ki jih določa 22. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), določijo višji plačni razred, javni zdravstveni zavodi pa imajo možnost tudi tako imenovanega pospešenega napredovanja. Poudarili pa so, da je kadrovska politika posameznega zavoda v pristojnosti njegovega vodstva.

Za bolnike je ključno vprašanje, ali bodo pravočasno prišli do specialista in ali bodo imeli zagotovljeno tudi nadaljnje spremljanje. V Društvu revmatikov Slovenije zato opozarjajo, da cilj ne sme biti samo začasno skrajšanje čakalnih dob, ampak vzpostavitev stabilne, dovolj številčne in regionalno dostopne revmatološke mreže. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno sistematično spremljati čakalne dobe, kadrovske potrebe in dostopnost z vidika bolnikov. Pri načrtovanju kadrov pa ne bi smeli gledati samo na današnje potrebe, ampak tudi na naslednjih pet, 10 in več let, vključno z upokojitvami, razvojem stroke, naraščajočimi potrebami po spremljanju kroničnih bolnikov ter potrebo po pedagoškem in raziskovalnem delu.

Povpraševanje po revmatološki obravnavi se povečuje, hkrati pa se soočamo z upokojevanjem sedanje generacije specialistov in težavami pri pridobivanju novih. Sodobna revmatologija lahko danes bolnikom ponudi učinkovita zdravljenja, ki lahko pomembno vplivajo na potek bolezni in kakovost življenja. Toda terapija pomaga le, če bolnik pravočasno pride do zdravnika, ki prepozna bolezen, postavi diagnozo, začne ustrezno zdravljenje in ga nato tudi spremlja. Prav zato je pomembno, koliko revmatologov je in bo na voljo tudi v prihodnje ter ali bomo znali zagotoviti specialistično zdravstveno obravnavo bolnikom, ko jo bodo potrebovali.