Učiteljica po 10 letih dala odpoved – razlog bo presenetil mnoge

Ko se je Jessica Featonby odločila za poklic učiteljice, je verjela, da bo lahko spreminjala življenja otrok na bolje. Po desetih letih v britanskem šolstvu pa je sprejela povsem drugačno odločitev – iz sistema je izstopila, ker, kot pravi sama, ni več šlo za poučevanje, temveč za golo preživetje iz dneva v dan, poroča Profimedia.

Njena zgodba ni osamljen primer, temveč odraža širši trend, ki ga potrjujejo tudi tuje raziskave.

35-letna Jessica, ki je poučevala na osnovnih šolah in kasneje prevzela tudi vodstveno vlogo, priznava, da je delo sprva oboževala. Največ ji je pomenil stik z otroki, ustvarjalnost in občutek, da dela nekaj smiselnega.

A realnost se je sčasoma močno spremenila.

Kot je povedala za portal What's The Jam, je morala zaradi obsega dela redno žrtvovati čas z družino. Obveznosti niso vključevale le poučevanja, temveč tudi obsežno administracijo, načrtovanje in ocenjevanje, ki jih pogosto ni bilo mogoče opraviti v delovnem času. 

"Imela sem občutek, da moram izbirati med družino in službo," opisuje. Dodaja, da je sistem postal preveč tog in birokratski, kar je omejilo njeno ustvarjalnost in smisel dela.

Jessica opisuje, da se je njeno delo vse bolj spreminjalo v izpolnjevanje obrazcev, tabel in poročil. Poučevanje je postalo le eden od številnih delovnih segmentov – ne pa več njegov center.

Ob tem je začela čutiti krivdo, če ni delala nadur, ki pogosto sploh niso bile plačane. Takšna kultura pa po njenem ni izjema, temveč norma.

"Delo je postalo vseobsegajoče. Nenehno sem razmišljala o šoli – tudi doma," priznava.

Podobne ugotovitve potrjujejo tudi raziskave. Po podatkih Nacionalnega sindikata učiteljev v Združenem kraljestvu učitelji pogosto delajo več kot 50 ur tedensko, večina pa poroča o stalnem stresu in pomanjkanju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. 

Ključni preobrat se je zgodil med dopustom. Namesto oddiha je Jessica prvi teden porabila za okrevanje, šele drugi teden pa je uspela "izklopiti" misli na delo.

Takrat je spoznala, kako močno jo je delo izčrpalo.

"V šolstvu so nekatere stvari postale normalne, čeprav ne bi smele biti – delo brez plačila, preskakovanje odmorov, stalni pritisk," opozarja.

Po njenih besedah je bil občutek takšen, kot da odrasel človek izgubi nadzor nad lastnim delom in časom.

Podatki kažejo, da gre za širši problem. V Združenem kraljestvu kar 78 odstotkov učiteljev poroča o visoki ravni stresa, več kot tretjina pa jih doživlja izgorelost. 

Hkrati raziskave kažejo, da pomemben delež učiteljev razmišlja o odhodu iz poklica, pri čemer je glavni razlog prav preobremenjenost in pritisk sistema. 

Gre za opozorilo, da izobraževalni sistemi ne izgubljajo le kadra, temveč tudi motivacijo in kakovost poučevanja.

Po odhodu iz šolstva je Jessica našla novo pot. Ustanovila je projekt Teacher Tonic, s katerim pomaga učiteljem obvladovati stres in izboljšati delovne pogoje.

Kot poudarja, prejema številna sporočila kolegov, ki se soočajo s podobnimi težavami, vendar si ne upajo zapustiti poklica.

"Veliko jih čuti enako kot jaz, a jih je strah narediti prvi korak," pravi.

Njena zgodba odpira širše vprašanje: koliko sistem pričakuje od ljudi – in kdaj je cena preprosto previsoka.

Zgodba britanske učiteljice ni pomembna le za šolstvo, temveč tudi za širši trg dela.

Kaže na tri ključne signale:

- delo brez jasnih meja vodi v izgorelost,

- občutek smisla pri delu lahko hitro izgine zaradi sistemskih pritiskov,

- vedno več ljudi išče bolj uravnoteženo življenje, tudi za ceno menjave kariere.

To so trendi, ki jih opažajo tudi v drugih panogah – ne le v izobraževanju.

Jessica Featonby je v šolstvo vstopila z ideali, izstopila pa z jasnim sporočilom: sistem mora služiti ljudem – ne obratno.

Njena odločitev morda deluje radikalna, a v resnici odraža spremembo razmišljanja, ki postaja vse bolj razširjena: delo ne sme uničevati življenja.

Viri: Profimedia, What's The Jam, National Education Union, IOSH Magazine, Schools Week