Švica je desetletja privabljala tuje strokovnjake z visokimi plačami, varnostjo in kakovostjo življenja. Toda po poročanju švicarske revije Bilanz se razmere na trgu dela za številne tujce zaostrujejo, saj je iskanje zaposlitve vse težje, poroča poslovni.hr.

Podatki Mednarodne organizacije dela (ILO) kažejo, da je bila v drugem četrtletju letos stopnja brezposelnosti med državljani EU in EFTA v Švici 6,6-odstotna, kar je skoraj dvakrat več kot med domačini. Tudi v kantonu Zürich opažajo več prijav visoko izobraženih tujcev na zavode za zaposlovanje.

Poseben izziv predstavljajo tudi plače

Po navedbah kadrovskih strokovnjakov tujci na prvem delovnem mestu v Švici pogosto zaslužijo od 20 do 30 odstotkov manj od primerljivo zaposlenih domačinov. A le na začetku - nato plače rastejo in v nekaterih primerih imajo celo višje plače. "Kdor si želi privlačne službe v Švici, mora na začetku sprejeti nekoliko nižjo plačo. To je cena dela v državi, ki ponuja dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, nizke davke ter visoko stopnjo varnosti," pravi Italijan, ki dela v Švici. Pravi finančni preboj po njegovih izkušnjah nastopi šele po prvi menjavi zaposlitve znotraj Švice. Njegova letna plača je z začetnih 110.000 švicarskih frankov (približno 118.000 evrov) zrasla na 190.000 frankov (okoli 204.000 evrov), poleg tega pa prejema še bonus.

Švica ostaja ena najbolj zaželenih držav za delo, vendar se tujci vse pogosteje srečujejo z zahtevnejšim trgom dela in večjo konkurenco.
Švica ostaja ena najbolj zaželenih držav za delo, vendar se tujci vse pogosteje srečujejo z zahtevnejšim trgom dela in večjo konkurenco.FOTO: Shutterstock

Kljub temu država ostaja privlačna zaradi visokega življenjskega standarda, nizkih davkov in možnosti hitrejše rasti dohodkov po nekaj letih dela.

Švicarska revija Bilanz je poročala tudi o Španki, ki se je konec devetdesetih let preselila v Zürich. V revizijski panogi je začela s plačo 100.000 švicarskih frankov, kar je približno 107.000 evrov, pozneje pa je po prehodu v medicinsko-tehnološko industrijo njen letni dohodek narasel na skoraj 250.000 frankov oziroma približno 267.000 evrov. Po izgubi zaposlitve iz ekonomskih razlogov danes dela honorarno v nabavi, stalno zaposlitev pa, kot pravi sama, težko najde. Eden od razlogov je tudi slabše znanje nemškega jezika. "Švica je bila nekoč izjemno privlačen trg dela za tujce. Danes so se razmere obrnile in kot tujec je vse težje najti službo," je povedala za revijo Bilanz.

Viri: poslovni.hr, Večernji list, Bilanz