Leta so jim govorili, da so drugačni. Zdaj naj bi bili v prednosti

Umetna inteligenca že spreminja način dela v številnih panogah. Medtem ko nekateri opozarjajo na izginjanje delovnih mest, drugi menijo, da bodo prav določene veščine in načini razmišljanja v prihodnjih letih še dragocenejši. Takšno stališče zagovarja tudi Alex Karp, izvršni direktor podjetja Palantir, ki je v pogovoru za revijo Fortune izpostavil dve skupini ljudi, za kateri meni, da bosta v obdobju pospešene avtomatizacije v posebej ugodnem položaju.

Prvi zmagovalci: ljudje s praktičnimi znanji

Po Karpovem mnenju bodo med najbolj iskanimi delavci ostali obrtniki in strokovnjaki s praktičnim znanjem. Električarjev, vodovodarjev, monterjev in drugih poklicev, pri katerih je potrebno delo na terenu, namreč ni preprosto nadomestiti z umetno inteligenco ali robotizacijo.

Povpraševanje po takšnih poklicih bi se lahko celo povečalo. Razvoj umetne inteligence zahteva gradnjo vedno več podatkovnih centrov, energetske infrastrukture ter tehnoloških objektov, za katere so prav tehnično usposobljeni delavci ključni.

Preberi še

Brez diplome do dobre plače v Sloveniji: kateri mojstri so najbolj iskani?

To je tudi pomembno sporočilo za mlade pri izbiri kariere. V času, ko se veliko govori predvsem o programiranju in digitalnih veščinah, postajajo poklici, povezani z ročnim delom in tehničnim znanjem, ponovno izjemno iskani.

Prednost bodo imeli tudi tisti, ki razmišljajo drugače

Že sedaj je treba na delovnem mestu razmišljati izven okvirjev. FOTO: Shutterstock

Druga skupina, ki jo izpostavlja Karp, so nevrodivergentni posamezniki. Mednje sodijo ljudje z avtizmom, ADHD-jem, disleksijo in drugimi posebnostmi pri načinu procesiranja informacij. Karp, ki je tudi sam dislektik, meni, da lahko ravno drugačen način razmišljanja postane pomembna konkurenčna prednost.

Po njegovem bodo v svetu, kjer umetna inteligenca prevzema rutinske naloge, največ vredni ljudje, ki znajo razmišljati izven ustaljenih okvirov, prepoznati nove povezave ter ponuditi izvirne rešitve problemov.

Preberi še

V Sloveniji bodo največ priložnosti imeli ljudje s temi znanji

Je diploma še dovolj?

Karp je precej skeptičen tudi glede tradicionalnega pogleda na visokošolsko izobraževanje. Ocenjuje, da diploma sama po sebi ne bo več zagotavljala uspešne kariere, saj bodo delodajalci vse bolj iskali konkretne kompetence, praktične izkušnje in sposobnost prilagajanja tehnološkim spremembam.

Preberi še

Brez diplome do odlične plače: To so dela prihodnosti, kjer diploma ni najpomembnejša

Vendar vsi tehnološki voditelji ne delijo njegovega mnenja. Kot navaja Fortune, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bodo prav kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, ustvarjalnost in razumevanje širšega družbenega konteksta ostali ključni tudi v dobi umetne inteligence.

Kaj to pomeni za zaposlene?

Sporočilo je precej jasno: prihodnost ne bo nujno pripadala zgolj ljudem z najvišjimi formalnimi kvalifikacijami. Vedno večjo vrednost bodo imeli praktično znanje, sposobnost reševanja problemov, ustvarjalnost ter pripravljenost na nenehno učenje.

Prav kombinacija teh lastnosti bo po mnenju številnih strokovnjakov odločala, kdo bo umetno inteligenco izkoristil kot orodje za napredek in kdo jo bo doživljal predvsem kot konkurenco.