Niste porabili starega dopusta? Preverite, ali ga še lahko rešite

Veliko zaposlenih se vsako leto znajde v isti dilemi: ali bodo uspeli pravočasno izkoristiti ves dopust in kaj se zgodi, če jim nekaj dni ostane. Čeprav so pravila glede izrabe letnega dopusta relativno jasna, zakon dopušča tudi določene izjeme – in prav te pogosto odločajo, ali boste dopust še lahko izkoristili ali pa ga boste izgubili.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora zaposleni letni dopust praviloma izrabiti do konca tekočega koledarskega leta. Če to ni mogoče, se lahko del dopusta prenese v naslednje leto, vendar ga morate v tem primeru porabiti najpozneje do 30. junija (ZDR-1, 162. člen).

To pomeni, da morate dopust iz leta 2025 izkoristiti do 30. junija 2026. Če ga do takrat ne, pravica do teh dni praviloma ugasne.

Pri tem pa velja pomembno pravilo: delodajalec vam mora omogočiti izrabo dopusta, vendar imate tudi sami odgovornost, da ga pravočasno načrtujete in zaprosite zanj (ZDR-1). Če dopust ostane neizkoriščen zgolj zato, ker ste ga odlašali, ga po poteku roka ne morete več uveljavljati.

Zakon predvideva tudi situacije, ko zaposleni dopusta objektivno ne more izrabiti. V takih primerih pravica ne sme izginiti.

Najpogostejši razlog je daljša bolniška odsotnost. Če ste bili dlje časa v bolniškem staležu in zato niste imeli realne možnosti izkoristiti dopusta, se rok za njegovo izrabo podaljša, kar izhaja iz sodne prakse in razlage evropskega prava (Sodišče EU, zadeve o pravici do dopusta).

Podobno velja za porodniški in starševski dopust. Če ste zaradi skrbi za otroka odsotni več mesecev ali leto, lahko neizkoriščeni dopust prenesete in ga izrabite po vrnitvi na delo (ZDR-1; praksa Ministrstva za delo).

Med upravičene razloge štejemo tudi druge izredne okoliščine, na primer daljšo odsotnost zaradi poškodbe pri delu ali nepredvidljive dogodke, ki zaposlenemu onemogočajo izrabo dopusta. Ključno pa je, da zaposleni dopusta ni mogel izrabiti brez svoje krivde, kar potrjuje tudi sodna praksa EU o varstvu pravice do letnega dopusta.

Prav tu se pojavi najpogostejša napaka. Če dopusta niste izkoristili, čeprav bi ga lahko, zakon tega ne obravnava kot upravičen razlog za podaljšanje.

Če ste imeli možnost iti na dopust, pa ste ga prelagali ali čakali "boljši trenutek", boste po 30. juniju najverjetneje ostali brez njega. Pravica do dopusta v tem primeru preneha (ZDR-1).

Marsikdo se vpraša, ali bi lahko neizrabljen dopust preprosto nadomestil z denarjem. Odgovor je jasen: ne – dokler ste zaposleni.

Izplačilo neizrabljenega dopusta je dovoljeno le ob prenehanju delovnega razmerja, ko dopusta ni več mogoče izkoristiti (ZDR-1, 164. člen). V vseh drugih primerih ostaja osnovno pravilo: dopust je namenjen počitku, ne dodatnemu zaslužku.

Če imate še dopust iz lanskega leta, je ključno, da pravočasno ukrepate. Najprej preverite, koliko dni vam sploh še pripada, nato pa se z delodajalcem čim prej dogovorite za termine.

Če ste bili v zadnjem letu odsotni zaradi bolezni ali starševskega dopusta, se splača preveriti, ali za vas veljajo izjeme in do kdaj lahko dopust še izkoristite.

Pravilo 30. junija se zdi strogo, a zakon hkrati dopušča dovolj fleksibilnosti tam, kjer bi bilo drugače nepravično. Ključno pa je, da dopusta ne puščate "na zalogo" brez razloga – saj se lahko hitro zgodi, da ga izgubite.

Viri: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 162. in 164. člen, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (razlage pravic iz delovnega razmerja), Sodišče Evropske unije – praksa glede pravice do letnega dopusta