Cekin.si
Proizvodnja
Zaposleni

Ti tihi znaki v službi in po njej vam sporočajo, da potrebujete odmor

M.M.
12. 10. 2025 03.14
0

Strokovnjaki razkrivajo ključne simptome izgorelosti ter svetujejo, kako jo prepoznati, obvladati in preprečiti z gibanjem, prehrano in počitkom.

Kaj je izgorelost in zakaj je danes tako pogosta?

V sodobnem tempu življenja je izgorelost postala skoraj neizogiben pojav. Gre za stanje ekstremne duševne, telesne in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi dolgotrajnega stresa. Po podatkih organizacije Mental Health UK je kar 91 % odraslih v Veliki Britaniji v zadnjem letu doživelo visoko raven stresa, poroča Independent.

Stres na delovnem mestu: ko zahteve presežejo naše zmožnosti

Utrujen delavec
Utrujen delavecFOTO: Adobe Stock

Psihiatrinja dr. Hannah Nearney opozarja, da izgorelost ni uradna medicinska diagnoza, a jo je mogoče prepoznati kot stanje popolne izčrpanosti. "Ko zahteve presegajo naše vire, nas to zlomi. Ne morete dati tistega, česar nimate," pravi. Pogoste posledice so čustvena odtujenost, demotivacija in občutek, da ne zmoremo več.

"Ko so ljudje bolj zaposleni z več, pogosto nasprotujočimi si odgovornostmi, je manj časa za počitek, duševna obremenitev je večja in visoka pričakovanja lahko ustvarijo občutek nerealnega pritiska," pojasnjuje dr. Hannah Nearney, psihiatrinja in izvršna direktorica pri Flow Neuroscience.

Nevrodivergentni posamezniki: večje tveganje za kronično izgorelost

Nevrodivergentni posamezniki se pogosto soočajo z dolgotrajnim stresom zaradi potrebe po kompenzaciji in prikrivanju izzivov, povezanih z izvršilnimi funkcijami. "Posledično so bolj izpostavljeni tveganju ponavljajoče se izgorelosti in kronične preobremenitve," pojasnjuje.

Simptomi izgorelosti: utrujenost, razdražljivost, odtujenost

Strokovnjakinja Penny Weston izpostavlja ključne znake izgorelosti:

- kronična utrujenost,

- težave s spanjem,

- nihanja razpoloženja,

- zmanjšana produktivnost,

- občutek odtujenosti.

Pozimi se simptomi pogosto poslabšajo zaradi hormonskih sprememb in pomanjkanja sončne svetlobe.

Čeprav se izgorelost lahko pojavi kadarkoli v letu, je pogostejša v hladnejših mesecih. Pozimi se zaradi hormonskih sprememb, ki jih povzročata zmanjšana sončna svetloba in spremenjeni vzorci spanja, naravno počutimo bolj introvertirane. Za naše prednike je bila zima čas za umik in počitek, vendar naš sodobni življenjski slog ostaja hektičen in se v nekaterih primerih v tem obdobju pospeši. To lahko vodi do ekstremne utrujenosti in občutka preobremenjenosti ter pogosto do občutkov krivde, ker smo druge razočarali.

Krivda zaradi počitka: zakaj si ne znamo vzeti odmora?

Utrujenost
UtrujenostFOTO: Dreamstime

Študija Expedie je pokazala, da se polovica ljudi počuti krivo, ko si vzame dopust. Dr. Nearney pravi, da je iskrenost do sebe in drugih prvi korak. "Poenostavite življenje in znižajte pričakovanja – to je v redu," dodaja.

Fizični znaki izgorelosti: ko telo kliče po pomoči

Izgorelost vpliva tudi na telo: oslabljen imunski sistem, težave s kožo, prebavo in pogostejše okužbe. Nutricionistka Cara Shaw opozarja, da prehrana igra ključno vlogo pri obvladovanju stresa. Priporoča hranljive obroke, bogate z železom in vitamini, ter redne obroke brez pretiranega sladkorja.

Gibanje kot zdravilo: kratke vadbe za boljše počutje

Osebna trenerka Edwina Jenner svetuje kratke, izvedljive vadbe – že 10–15 minut hoje ali raztezanja lahko bistveno izboljša razpoloženje. Vadbo je treba razumeti kot skrb zase, ne kot obveznost.

Čuječnost in hvaležnost: duševna podpora brez napora

Meditacija in čuječnost pomagata umiriti živčni sistem. Penny Weston priporoča vsakodnevno prakticiranje hvaležnosti – že pet majhnih stvari, za katere ste hvaležni, lahko spremeni vaš pogled na dan.

Počitek, ki zares pomaga: pomen kognitivne fleksibilnosti

Psihologinja dr. Becky Spelman poudarja, da je pravi počitek ključen za duševno zdravje. Spočiti možgani lažje ustvarjajo nove spomine in se učijo – to je osnova kognitivne fleksibilnosti.

Redni odmori za ponastavitev in polnjenje baterij vam bodo pomagali učinkoviteje obvladovati stres. Ti odmori niso nujno dolgi – 15 minut raztezanja, hoje ali meditacije je lahko dovolj.

Tudi spanje je ključnega pomena za uravnavanje razpoloženja. Pomanjkanje spanca lahko povzroči hormonsko neravnovesje, ki povzroči kronično slabo voljo in povečano tesnobo. Weston svetuje, da se v urah pred spanjem izogibate zaslonom in stimulansom ter da zagotovite, da je vaša spalnica tiha, temna in s temperaturo okoli 18 stopinj Celzija.

"Pogovor z nekom o vaših skrbeh je lahko veliko olajšanje in občutek je, kot da vam je z ramen padlo breme. Pomembno si je zapomniti, da nobena skrb ni premajhna in da so vsi vaši občutki upravičeni," zaključuje Weston. Če se vam zdi, da nimate nikogar, s katerim bi se lahko pogovorili, se obrnite na strokovnjaka, ki vam lahko pomaga.

Vir: net.hr

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice:

UI Del vsebine je ustvarjen s pomočjo generativne umetne inteligence.
Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1254