Na koliko časa mladi danes menjajo službo? Raziskava razkriva prave razloge za odhode

Generacija Z ima pogosto sloves generacije, ki hitro menja službe. A najnovejši podatki kažejo drugačno zgodbo. Delovno okolje, plače in stabilnost zaposlitve so se v zadnjem desetletju močno spremenili – in mladi se na te spremembe odzivajo racionalno, ne impulzivno.

Zvestoba delodajalcu, ki je nekoč veljala za prednost, danes zaposlenim pogosto ne prinaša niti varnosti niti boljših pogojev. Zato generacija Z sprejema odločitve, ki povečujejo njihove možnosti za dolgoročni uspeh, poroča spletna stran Your Tango.

Mladi niso "leni", niti niso "nepripravljeni delati". Želijo delati v pogojih, ki jim omogočajo dostojno življenje: pošteno plačilo, spoštovanje njihovih mej, varno okolje in možnosti napredka.

To je razlog, da javni stereotipi o njih pogosto ne držijo. Generacija Z ne beži pred delom, beži pred slabimi pogoji.

Nedavna ameriška nacionalna raziskava je razkrila jasen trend: povprečen zaposleni generacije Z ostane pri istem delodajalcu nekaj manj kot dve leti.

Skoraj 47 % mladih načrtuje odhod v roku enega leta, polovica pa je pripravljena oditi kadarkoli. Vendar je njihovo dejansko pričakovanje bolj realistično – 1,8 leta.

To pomeni, da so mladi bolj stabilni, kot bi kazale razprave na družbenih omrežjih ali predsodki, ki krožijo o njih.

Kakšni pa so slovenski mladi iskalci zaposlitve? Pogovarjali smo se s strokovnjakinjo za kadre Lauro Smrekar, ki je razkrila svoje izkušnje z mladimi iskalci zaposlitve. Pravi, da si nenazadnje vse generacije želimo iste stvari – vsi se želimo v nekem delovnem okolju počutiti dobro, biti spoštovani, biti cenjeni ... "In tudi imeti možnost, da opravljamo neko delo, kjer se počutimo dobro in kjer imamo občutek, da s svojim doprinosom pomagamo soustvarjati prihodnost in razvoj podjetja. To je nekaj, kar je skupno vsem generacijam. Mlajše generacije so toliko bolj pogumne in drzne, da o tem govorijo zelo na glas. To si želijo, to pričakujejo ... in od tega ne odstopajo," nam je zaupala v intervjuju. 

1. Zvestoba delodajalcu ne prinaša več koristi

Manj kot polovica generacije Z verjame, da je dolgotrajna lojalnost sploh še nagrajena.

To ni presenetljivo, saj kar 73 % zaposlenih (vseh generacij) meni, da njihova delovna mesta niso varna niti, če so zelo uspešni.

Če ni stabilnosti, tudi lojalnost nima realne vrednosti.

2. Plača ostaja najmočnejši sprožilec za odhod

Najpogostejši razlog za menjavo službe je iskanje višjega plačila.

V inflacijskem in draginskem okolju se mladi odzivajo racionalno – z iskanjem delodajalcev, ki ponujajo več.

3. Pomanjkanje jasne karierne poti

Po plači je najpogostejši razlog za odhod odsotnost karierne rasti.

Generacija Z želi napredovati, ne stagnirati.

4. Gospodarska negotovost

Kar 39 % mladih priznava, da zaradi inflacije in negotovega trga dela pogosteje razmišljajo o menjavi službe.

Le eden od štirih je dolgoročno čustveno ali karierno vezan na svojega trenutnega delodajalca.

Študije kažejo veliko razliko med generacijami glede tega, kaj pomeni "uspešno življenje". Poglejmo finančno po generacijah, kako visokih plač na letni ravni si želijo. 

Baby boomerji: uspeh 100.000 dolarjev/leto (84.080 evrov)

Generacija X: 200.000 dolarjev/leto (168.161 evrov)

Milenijci: 180.000 dolarjev/leto (151.344 evrov)

Generacija Z: 580.000 dolarjev/leto (487.618 evrov)

Čeprav številka deluje pretirana, ima realno ozadje: astronomski stroški študija, stanovanjska kriza, inflacija, nestanovitni trgi dela in izjemno visoki stroški vzgoje otrok.

Mladi samo ocenjujejo realne pogoje, v katerih živijo.

Raziskava Randstad razkriva, da 41 % generacije Z pri odločitvah o zaposlitvi razmišlja dolgoročno – več kot katerakoli druga generacija.

Želijo si:

- pošteno plačilo,

- zdravo delovno okolje,

- podporo duševnemu zdravju,

- jasne možnosti za rast in napredovanje,

- spoštovanje njihovega prostega časa.

In če tega ne dobijo? Potem službo zamenjajo. Ne zato, ker so neodločni – ampak zato, ker vedo, da si zaslužijo bolje.

Vir: Your Tango

Novice za vas: