Nemčija po 108 letih razmišlja o koncu osemurnega delovnika: bi lahko delali tudi po 12 ur na dan?

Osemurni delovnik je za večino zaposlenih nekaj samoumevnega. V Nemčiji velja že od leta 1918, danes pa se je znašel v središču političnega boja, ki bi lahko korenito spremenil način dela milijonov ljudi.

Nemška vlada namreč razpravlja o reformi, ki bi namesto dnevne omejitve delovnega časa uvedla tedensko omejitev. To bi v praksi pomenilo, da bi lahko zaposleni nekatere dni delali precej dlje kot danes, ob drugih dnevih pa bi imeli več prostega časa, poroča stran Poslovni dnevnik.

Pobudniki sprememb trdijo, da se je trg dela v zadnjih desetletjih bistveno spremenil. Delo na daljavo, projektno delo in večja potreba po prilagajanju delovnega časa naj bi zahtevali bolj prožen sistem.

Nemški kancler Friedrich Merz je nedavno opozoril, da nekateri zaposleni že zdaj delajo po 12 ur na dan, vendar le nekaj dni v tednu, nato pa imajo več prostih dni. Po njegovem prepričanju bi lahko takšen model koristil tako podjetjem kot zaposlenim. Dodal je, da delovni dan, daljši od osmih ur, "ni izkoriščanje". Meni, da bi lahko takšna ureditev tako podjetjem kot zaposlenim omogočila bolj prilagodljivo razporejanje delovnega časa.

Delodajalci medtem menijo, da zdajšnja pravila izhajajo iz časa povsem drugačne organizacije dela in da bi večja svoboda pri razporejanju ur pomagala ohraniti konkurenčnost nemškega gospodarstva. A ni jim všeč, na kakšen način bi se nov način dela sprejel in dodatne obveznosti, ki bi jih s tem imeli. Predstavniki gospodarstva namreč menijo, da predlog vsebuje preveč omejitev in podjetjem ne omogoča dovolj svobode pri organizaciji dela. Eden glavnih problemov je, da kolektivne pogodbe v Nemčiji zajemajo le približno polovico zaposlenih. To pomeni, da velik del delavcev ne bi mogel izkoristiti možnosti, ki jih predvideva reforma.

Na drugi strani sindikati ostro nasprotujejo spremembam. Po njihovem mnenju ni težava v togosti sistema, temveč v tem, da bi daljši delavniki lahko povečali obremenitve zaposlenih. Opozarjajo tudi na raziskave, ki kažejo, da je po 12 urah dela tveganje za nesrečo pri delu ali na poti domov približno dvakrat večje kot po običajnem osemurnem delovniku.

Skrbi jih tudi vpliv na družinsko življenje in prosti čas. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da dolgi delavniki zmanjšujejo vključenost ljudi v družbene dejavnosti, prostovoljstvo in lokalne skupnosti.

Če bi Nemčija sprejela predlagano reformo, to ne bi nujno pomenilo več skupnih delovnih ur na teden. Spremenil bi se predvsem način njihove razporeditve.

Namesto stroge omejitve osmih ur na dan bi lahko zaposleni ob določenih pogojih delali precej dlje, dokler na koncu ne bi presegli dovoljenega tedenskega ali povprečnega obsega ur. Hkrati bi ostalo v veljavi tudi obvezno obdobje počitka med delovnima dnevoma.

Prav zaradi tega zagovorniki reforme govorijo o večji svobodi izbire, kritiki pa vidijo nevarnost, da bi daljši delovni dnevi postopoma postali nova normalnost.

Čeprav razprava buri duhove, dokončnega dogovora še ni. Vladajoča koalicija se še vedno ne more uskladiti glede ključnih podrobnosti reforme, zato za zdaj ostaja v veljavi obstoječi sistem.

To pomeni, da Nemci tudi po 108 letih še naprej delajo po pravilih, ki temeljijo na osemurnem delovniku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.

Viri: Poslovni.hr, Reuters, Financial Times