Cekin.si
Alkohol na delovnem mestu
Zaposleni

Odvisnosti na delovnem mestu: Alkohol ostaja največja grožnja produktivnosti

M.M. , STA
23. 10. 2025 03.20
0

Odvisnosti na delovnem mestu, od alkohola do videoiger, ogrožajo varnost, odnose in učinkovitost. Zakaj je alkohol še vedno največji problem in kako se ga lotevajo v novi strategiji?

Vedno več ljudi se na delovnem mestu spopada z različnimi oblikami odvisnosti, ki ogrožajo varnost delovnega procesa, slabijo medosebne odnose in zmanjšujejo produktivnost. Alkohol, droge, igre na srečo, stave, videoigre in celo pretirana uporaba družbenih omrežij so med najpogostejšimi oblikami zasvojenosti, ki vplivajo na delovno okolje.

Alkohol in droge: največji izziv za delovno aktivno populacijo

Po podatkih Agencije EU za droge ima med 5 in 20 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v Evropi resne težave z alkoholom ali drogami. To pomeni, da je med zaposlenimi znaten delež ljudi, ki se spopadajo z odvisnostjo. Hrvaški inštitut za javno zdravje (HZJZ) poroča, da je kar 50 % ljudi, ki se zdravijo zaradi odvisnosti, zaposlenih.

Nova strategija: širši pristop k reševanju odvisnosti

Hrvaška je nedavno sprejela novo nacionalno strategijo za boj proti odvisnostim do leta 2030 in akcijski načrt do leta 2026. Strategija vključuje ne le klasične odvisnosti od drog, temveč tudi vedenjske odvisnosti – od kajenja, alkoholizma, do zasvojenosti z internetom in igrami na srečo.

Direktor HZJZ Krunoslav Capak poudarja, da so vse te oblike odvisnosti prisotne tudi na delovnem mestu, saj gre za delovno aktivno populacijo. Nobena od teh odvisnosti ne prispeva k večji učinkovitosti, prisotnosti ali kakovosti dela.

Alkohol: problem številka ena na delovnem mestu

Mešanje alkohola in zdravil je izredno nevarno.
Mešanje alkohola in zdravil je izredno nevarno. FOTO: Adobe Stock

Pomočnik direktorja HZJZ Željko Petković je na konferenci "Preprečevanje odvisnosti na delovnem mestu" predstavil rezultate raziskave, ki kažejo, da ni enotnega pristopa k reševanju te problematike. Alkohol ostaja največji izziv, sledijo mu kajenje, droge in nove oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, videoigre in družbena omrežja.

Odvisnosti ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na celoten delovni proces: zmanjšujejo varnost, slabijo odnose med sodelavci in znižujejo produktivnost.

Pot do rešitve: podpora namesto kazni

Petković je izpostavil, da je cilj nove strategije povezovanje delodajalcev, medicine dela in organizacij, ki se ukvarjajo z odvisnostmi. Namesto kaznovanja je cilj zgodnje prepoznavanje težav, vključitev v zdravljenje in podpora pri vrnitvi na delovno mesto.

Po Zakonu o delu je približno 11 % vseh kršitev povezanih z uživanjem odvisnih snovi na delovnem mestu. A HZJZ verjame, da se lahko pristop spremeni, in sicer da se odvisnost obravnava kot bolezen, ne kot stigma.

Ta teden po vsej Evropi poteka evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Tokrat ponuja priložnost za širši pogled na pogoje dela zaposlenih, zaznavanje tveganj za varnost in zdravje ter njihovo odpravljanje. Teden pa predstavlja vrhunec evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi.

Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v državah EU, Švici, Norveški in Islandiji še vedno predstavlja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev. To velja tudi za Slovenijo, pri čemer NIJZ izpostavlja razveseljivo novico, da se je izpostavljenost temu tveganju pri slovenskih zaposlenih v primerjavi z letom 2022 znižala za kar 10 odstotnih točk, in sicer z 51 odstotki leta 2022 na 41 odstotkov letos, kar je tudi največja razlika med vsemi sodelujočimi državami.

Drugo najpomembnejše psihosocialno tveganje za slovenske zaposlene po letošnjih podatkih predstavlja pomanjkanje nagrade - na primer v obliki plačila, priznanja ali priložnosti v karieri - za vložen trud pri delu. O tem tveganju je poročalo kar 39 odstotkov anketiranih.

Med zaznanimi pozitivni trendi v slovenskih delovnih organizacijah je zmanjševanje stigme duševnih težav v primerjavi z letom 2022, NIJZ pa med drugim navaja tudi, da so zaposleni v Sloveniji med tistimi v EU, ki so v povprečju najmanj zaskrbljeni zaradi morebitne izgube dela. Takšnih je v Sloveniji devet odstotkov, povprečje v EU je 16 odstotkov.

Vir: Zimo in STA

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice:

 

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1313