Plače v Dalmaciji: natakarji lahko zaslužijo 1.500 evrov in več

Smo tik pred poletno turistično sezono in na hrvaški obali pospešeno iščejo primeren kader v gostinstvu. Še posebej v Dalmaciji intenzivno iščejo delavce, ki bodo poskrbeli za množice turistov, ki naj bi letos obiskale naše sosede. Tamkajšnji mediji poročajo, da so delodajalci primorani dvigniti plače in izboljšati delovne pogoje, če želijo pritegniti kvalificirane zaposlene. Največje povpraševanje je po natakarjih, še posebej cenjeni pa so tisti z dodatnimi znanji, kot je poznavanje vin. Vendar pa David Vuleta, mladi natakar iz Sinja, poudarja, da zanj plača ni edini dejavnik. "Ni težava dobiti delo, težava je v Splitu dobiti nastanitev," je dejal mladenič. 

Poudarek na bivanjskih pogojih in delovnem vzdušju je ključnega pomena za privabljanje in zadrževanje kadra. Zaradi inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov so povišanja plač nujna, vendar pa samo denar ni dovolj za dolgoročno stabilnost ekip v zahtevni turistični industriji, poročata Dnevno in Telegraf biznis.

Hrvaški portal MojPosao razkriva konkretne podatke o zaslužkih v hrvaškem turizmu. Natakarji v sezoni zaslužijo okoli 1.590 evrov, kar je kar 9 % več kot lani. Za kuharje so povprečne plače skoraj 2.000 evrov, medtem ko receptorji prejmejo okoli 1.500 evrov, sobarice pa 1.390 evrov. 

Vuleta pravi, da so se plače zvišale z okoli 1.200 evrov na med 1.500 in 1.600 evrov, odvisno od izkušenj in znanja. To kaže na prepoznavanje pomena vsakega delavca v gostinstvu in pripravljenost delodajalcev, da z boljšimi plačami pritegnejo in zadržijo kvalificiran kader, ki je ključnega pomena za uspeh turistične sezone. Rast plač je odgovor na inflacijske pritiske in naraščajoče življenjske stroške, s čimer delodajalci poskušajo ohraniti motivacijo zaposlenih.

Zaposleni v gostinstvu ne iščejo zgolj višje plače, temveč cenijo tudi dobre delovne pogoje in prijetno vzdušje. Težave z nastanitvijo lahko pomembno vplivajo na odločitev posameznika, kljub privlačni plači. Zato se delodajalci, ki želijo zadržati delavce, vse bolj zavedajo, da morajo ponuditi več kot le konkurenčno plačo. Usmerjanje v izboljšanje delovnega okolja, zagotavljanje namestitve ali vsaj pomoči pri iskanju le-te ter vzpostavljanje pozitivne delovne kulture so ključni elementi za uspešno privabljanje in dolgoročno ohranjanje kadra v turističnem sektorju. Ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Sloveniji. 

Delodajalci so prepoznali, da so tradicionalni načini iskanja delavcev zastareli in neučinkoviti. Zato vedno več gostincev začne iskanje že jeseni, takoj po zaključku sezone, s čimer si zagotovijo dovolj časa za sestavljanje kakovostnih ekip. Neimenovani gostinec iz Splita izpostavlja, da zaposlenega ni mogoče zadržati le z dobro plačo, ampak bo potrebno tudi ponuditi dobre pogoje dela. To jasno kaže na potrebo po celostnem pristopu, ki vključuje konkurenčno plačo in dobre pogoje. Dodatno, nekatere restavracije uvajajo celoletno poslovanje, saj tako lažje ohranjajo stabilna delovna mesta. "Ko delate celo leto, je lažje zadržati delavce. Pozimi se sicer dela manj, poleti več, toda ekipa ostaja stabilna," je dejala ena gostinka iz Splita. 

Čeprav so se plače v hrvaškem gostinstvu znatno zvišale, strokovnjaki svarijo, da takšna rast ni vzdržna v nedogled. Plače sicer morajo rasti sorazmerno z inflacijo in povišanjem življenjskih stroškov, vendar morajo ostati v okviru, ki je za delodajalce še vedno sprejemljiv in ekonomsko smiseln. Prihodnji trendi bodo tesno povezani z uspešnostjo turistične sezone – število turistov in zneski, ki jih ti porabijo med obiskom, neposredno vplivajo na prihodke in s tem na zmožnost izplačevanja višjih plač. Prav tako bodo ključna širša ekonomska gibanja in morebitne globalne spremembe, ki lahko vplivajo na turistični trg. Za ohranjanje ravnotežja med privlačnostjo dela in ekonomsko stabilnostjo panoge bo potrebno premišljeno spremljanje in prilagajanje vseh deležnikov.

Slovenski predstavniki turizma že leta opozarjajo na izzive zaradi pomanjkanja kadrov. Če pogledamo povprečno plačo za lanski november - najnižja je bila v gostinstvu (1856,02 evra bruto oz. 1203,72 evra neto). Bodo slovenski gostinski delavci hodili drugam delati?

Vir: Dnevno, Telegraf biznis, MojPosao, STA