Prijateljstvo v službi vam lahko pomaga do uspeha, a obstaja past, ki jo mnogi spregledajo

Prijateljstva na delovnem mestu so nekaj povsem običajnega. S sodelavci preživimo velik del dneva, skupaj rešujemo težave, praznujemo uspehe in prestajamo stresne trenutke. Ni presenetljivo, da se med kolegi pogosto razvijejo pristni prijateljski odnosi. Toda tam, kjer se začne prijateljstvo, se lahko včasih pojavi tudi vprašanje: kje je meja med bližino in protekcijo?

Številne raziskave kažejo, da imajo dobri odnosi med sodelavci pozitiven vpliv na delovno okolje. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Humanities and Social Sciences Communications, je ugotovila, da prijateljstva na delovnem mestu pomembno vplivajo na zavzetost zaposlenih, njihovo pripadnost organizaciji in splošno dobro počutje.

Podobne ugotovitve navaja tudi Gallup. Njihovi podatki kažejo, da so zaposleni, ki imajo v službi tesnega prijatelja, bistveno bolj zavzeti pri delu. V Gallupovi analizi več kot 180.000 ekip so ugotovili, da lahko večja povezanost zaposlenih prispeva k višji kakovosti dela ter večji dobičkonosnosti.

Po poročanju Forbesa prijateljstva na delovnem mestu spodbujajo tudi inovativnost, sodelovanje in zadovoljstvo pri delu. Zaposleni se v takšnem okolju lažje odprejo, si izmenjujejo ideje in hitreje poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo.

Ko veste, da imate v ekipi osebo, ki ji zaupate, je veliko lažje priznati napako, vprašati za nasvet ali opozoriti na težavo, preden ta postane resna. Prav zaupanje je eden ključnih razlogov, da so tesni odnosi med sodelavci povezani z boljšimi poslovnimi rezultati.

Pomembnost takšnih odnosov je postala še bolj očitna po razmahu dela na daljavo in hibridnih oblik dela. Neformalnih pogovorov ob kavi je manj, zato zaposleni težje ustvarjajo pristne vezi, ki pogosto nastanejo spontano. Tudi zato številna podjetja iščejo načine, kako spodbuditi sodelovanje in povezovanje ekip.

Toda zgodba ima tudi drugo plat. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko prevelika povezanost povzroči občutek neenakosti med zaposlenimi. Če vodja dosledno zaupa zgolj svojim prijateljem, jim namenja boljše projekte ali jih obravnava drugače kot ostale, se hitro pojavi občutek krivice.

Kot opozarja Psychology Today, je ena največjih nevarnosti prijateljstev na delovnem mestu prav favoriziranje. Tudi če do njega dejansko ne prihaja, lahko že sam vtis, da imajo nekateri privilegiran položaj zaradi osebnih vezi, škoduje zaupanju v ekipi.

Podobno opozarja tudi članek na portalu BIZLife: prijateljstvo lahko izboljša sodelovanje, ne sme pa postati izgovor za neenako obravnavo, popuščanje pri odgovornosti ali izključevanje drugih sodelavcev.

Vodje se pogosto znajdejo pred izzivom, kako spodbujati dobre medosebne odnose, ne da bi pri tem ustvarili občutek privilegiranosti posameznikov. Strokovnjaki zato priporočajo kulturo odprte komunikacije, jasna pravila in transparentne odločitve glede napredovanj, nagrajevanja in razdeljevanja nalog.

Najuspešnejša podjetja ne poskušajo organizirati prijateljstev na ukaz. Namesto tega ustvarjajo okolje, v katerem lahko zaposleni gradijo zaupanje, sodelujejo in razvijajo pristne odnose. Takšna prijateljstva so lahko velika prednost, dokler profesionalni kriteriji ostanejo enaki za vse.

Prijateljstva v službi niso le prijeten dodatek delovnemu dnevu. Raziskave kažejo, da lahko izboljšajo produktivnost, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih. Težava nastane šele takrat, ko osebni odnosi začnejo vplivati na profesionalne odločitve. Meja je preprosta: prijateljstvo naj pomaga pri sodelovanju, nikoli pa ne sme odločati o tem, kdo dobi prednost, so enotni omenjeni viri.

Viri: BIZLife, Gallup, Forbes, Humanities and Social Sciences Communications, KPMG, Psychology Today