Kdo ne bi želel dela, ki diši po poletju, morju in soncu? Ideja o službi, ki vključuje nadzor nad ležalniki in pedalini, z navidezno povsem spodobno plačo med 1.000 in 1.200 evri, se zdi kot idealen poletni podvig, še posebej ker ne zahteva posebnih kvalifikacij. Toda pozor!
Letošnja sezona je pokazala, da je resnica precej drugačna od tiste idilične predstave. V javni Facebook skupini za delo v Dalmaciji je eden izmed delodajalcev kar dvakrat povišal plačo za takšno delovno mesto v Brelah – najprej na 1.600 evrov, nato pa kar na šokantnih 2.000 evrov. Zakaj taka visoka plača, če nihče ne želi delati? Morda je čas, da preverimo, kaj se dejansko dogaja za kulisami 'sanjske' poletne službe na hrvaški obali in zakaj visoke številke ne privabljajo dela željnih posameznikov.
Resnica o delu na plaži: Skrivnosti, ki vas bodo presenetile!
Ali se vam 2.000 evrov za poletno delo ob morju zdi veliko? Tisti, ki so resnično poskusili to 'sanjsko' službo, vam bodo povedali, da to niti približno ni dopust! Daleč od tega - gre za izjemno zahtevno in izčrpavajoče delo.
Neki mladenič, ki je bil na podobni poziciji, je odkrito razkril pravo sliko: "Delati od jutra do mraka, od 7 zjutraj do 7 zvečer, pri 40 stopinjah na soncu, paziti na težke lesene ležalnike, jih nenehno razstavljati in sestavljati, ter ob tem še kontrolirati pedaline ..."
Pripravite se na dolge ure izčrpavajočega fizičnega dela v neizprosnih pogojih. Ta zgodba razkriva, zakaj kljub na videz visokim plačam marsikdo raje išče druge možnosti. Ni vse zlato, kar se sveti, sploh ko je zunaj vročinski val.
Morda mislite, da so dolge ure dela in sonce najslabše pri tem delu?
Mladenič razkriva še globlje težave. Niso le fizični napori, ampak tudi vsakodnevni boji z določenimi ljudmi, ki to delo delajo neznosno. Predstavljajte si: ko otroci, ki se zabavajo na pedalinih, preveč odplavajo ali celo poškodujejo opremo, lastnik, namesto razumevanja, kriči na vas!
Poleg tega se mora delavec vsakodnevno spopadati z neprijetnimi prepiri z otroki in odraslimi gosti, ki ignorirajo pravila.
Čeprav ima na primer koncesionar le del plaže, je celotna plaža javna in tam ne morete nikomur preprečiti dostopa. Posledica? Gosti se naselijo tik ob ležalnikih, s čimer se uniči vsa zasebnost tistih, ki plačujejo za najem. "Prepiram se z otroki, z gosti, ker na plaži nihče ne more preprečiti dostopa – plaža je javno dobro, tudi če ima nekdo koncesijo. In gosti se namestijo tik ob ležalnike, gost pa nima nobene zasebnosti," je povedal mladenič.
Ko pomislite na vsa ta nadlegovanja, stres in odgovornost, ali je potem res 2.000 evrov vredno vsega tega truda? Najverjetneje ne!
Ali smo pripravljeni priznati resnično ceno 'sanjskih' delovnih mest?
Kaj nam pravzaprav sporoča zgodba iz Brele? Da visoka plača, tudi do 2.000 evrov, danes ni več dovolj, da bi prepričala ljudi v to, da opravljajo naporna dela, ki poleg fizičnih izzivov vključujejo tudi izjemen stres in neprestano bojevanje z okoljem.
Mlajše generacije delavcev iščejo več kot le denar – iščejo dostojne delovne pogoje, spoštovanje in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Kljub čarom jadranske obale je postalo jasno, da je izkoriščanje delavcev pod pretvezo visoke plače preteklost.
Slovenski in regionalni turizem se morata iz teh primerov učiti: za privabljanje in ohranjanje kakovostnega kadra bo ključnega pomena celovit pristop, ki bo vključeval boljše plačilo, seveda, a hkrati tudi ustrezne delovne razmere, jasna pravila in spoštljiv odnos. Le tako lahko resnično rešimo kadrovsko krizo in si zagotovimo, da bo sanjsko delo na obali resnično postalo privlačna in dolgoročna izbira.
Vir: Nezavisne in Telegraf Biznis
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV