Ste se kdaj vprašali, zakaj vztrajate v službi, ki vas izčrpava, ponižuje ali ignorira vaše potrebe? Morda ste ujeti v pojav, ki ga psihologi imenujejo organizacijski Stockholmski sindrom – stanje, v katerem zaposleni razvijejo nerazložljivo zvestobo delodajalcu, ki jih čustveno manipulira, za hrvaško spletno stran Kreni zdravo pravi magistra psihologije Marija Šimunić.
Z dolgotrajnim delom za takega delodajalca zaposleni celo začne upravičevati ponižujoča dejanja, ki jih delodajalec izkazuje do njega, medtem ko gre v resnici za izjemno toksične okoliščine in delovno kulturo, ki ne vlaga v duševno zdravje svojih zaposlenih in jih ohranja na druge načine, čeprav vsakodnevno doživljajo stres in sprejemajo toksične razmere, in sicer zaradi dejavnikov, kot sta strah pred izgubo službe ali želja po odobravanju.
Kaj je Stockholmski sindrom in kako se kaže v službi?
Stockholmski sindrom je psihološki pojav, ki se običajno pojavi v ekstremnih situacijah, kot so ugrabitve ali nasilna razmerja. Žrtev začne razvijati čustveno navezanost na agresorja, saj verjame, da ji ta zagotavlja osnovno varnost.
V delovnem okolju se ta sindrom kaže kot pretirana lojalnost delodajalcu, ki zaposlenega izkorišča, ponižuje ali ignorira njegovo duševno zdravje. Zaposleni začnejo upravičevati toksične razmere, saj verjamejo, da brez te službe ne morejo preživeti, za stran Kreni zdravo razlaga magistra psihologije Šimunić.
Ta pojav ni uradno klasificiran kot duševna motnja v DSM-5, temveč kot psihološki obrambni mehanizem, ki se lahko razvije v pogojih dolgotrajnega stresa in odvisnosti od delodajalca, poroča spletna stran Forbes.
Zakaj ostajate, čeprav trpite?
Strah pred izgubo službe, potreba po odobravanju ali občutek dolžnosti so pogosti razlogi, zakaj zaposleni vztrajajo v toksičnem okolju. Pogosto se zgodi, da delodajalec občasno pokaže prijaznost, kar še dodatno krepi čustveno navezanost.
Takšna dinamika je izjemno manipulativna – delodajalec ohranja nadzor, medtem ko zaposleni izgublja identiteto, samozavest in duševno zdravje.
Kako pomagati sebi ali drugim?
Če sumite, da ste vi ali nekdo drug ujeti v takšno razmerje, je prvi korak ozaveščanje. Pogovor z zaupanja vredno osebo, psihoterapija in strokovna podpora so ključni za razumevanje in izhod iz situacije.
Pomembno je vedeti: nikoli ni prepozno za spremembo. Zaslužite si delovno okolje, kjer ste spoštovani, slišani in varni, ne pa ujeti v kolesje manipulacije, še poudarja Šimunić.
Kakšne so posledice za podjetje?
Posledice za podjetje se lahko kažejo v izgubi zaupanja strank, zmanjšani konkurenčnosti, slabši javni podobi ter finančnih izgubah zaradi padca prodaje ali dodatnih stroškov za sanacijo težav. Dolgoročno lahko to vpliva na motivacijo zaposlenih, oteži privabljanje talentov in celo ogrozi obstoj podjetja, če se težave ne naslovijo pravočasno in učinkovito.
Kakšno naj bo zdravo delovno okolje?
Zdravo delovno okolje je tisto, kjer se zaposleni počutijo varne, spoštovane in vključene, kar spodbuja njihovo fizično, duševno in čustveno dobrobit. Takšno okolje temelji na odprti komunikaciji, medsebojnem zaupanju, pravičnosti, priznanju prispevkov ter podpori za ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.
Ključni elementi vključujejo psihološko varnost, kjer zaposleni lahko izražajo mnenja in delijo napake brez strahu pred negativnimi posledicami, skrb za duševno zdravje ter jasno opredeljene vrednote, ki spodbujajo sodelovanje in rast.
Pozitivna organizacijska kultura dokazano povečuje angažiranost, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih ter zmanjšuje fluktuacijo kadra.
Povzeto po: Kreni zdravo, Forbes in Psychology today
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV