Vse več delavcev se na delo vrača bolj utrujenih kot pred dopustom. Zakaj?

Dopust naj bi bil čas počitka, regeneracije in polnjenja baterij. Toda za številne zaposlene je resničnost drugačna. Namesto da bi se po vrnitvi v službo počutili spočite, motivirane in polne energije, jih že prvi delovni dan pričakajo utrujenost, slaba volja in občutek, da bi potrebovali še en teden dopusta.

Ta pojav ni le občutek posameznikov. O njem govorijo tudi psihologi in strokovnjaki za dobro počutje na delovnem mestu. Harvard Business Review ga celo opisuje kot "post-vacation paradox" oziroma paradoks po dopustu: ljudje se pogosto vrnejo manj motivirani in bolj izčrpani, kot so bili pred odhodom.

Eden od najpogostejših razlogov je zelo preprost. Med dopustom sicer pobegnemo od vsakodnevnih nalog, ne rešimo pa vzrokov stresa.

Kot opozarja Psychology Today, se številni po vrnitvi znajdejo pred popolnoma enakimi izzivi: preobremenjenostjo, številnimi sestanki, kadrovskimi težavami, visokimi pričakovanji nadrejenih in nenehnim občutkom, da morajo biti dosegljivi. Dopust tako deluje kot začasen obliž, ne pa kot dolgoročna rešitev.

Če je težava v delovnem okolju, vas bo čakala tudi po vrnitvi.

Strokovnjaki že leta opozarjajo, da je za resničen počitek ključno tako imenovano psihološko odklapljanje od dela.

Raziskave, ki jih povzema Psychology Today, kažejo, da imajo največ koristi ljudje, ki med dopustom ne preverjajo službene elektronske pošte in ne rešujejo službenih težav. Če tudi na plaži odgovarjate na sporočila, možgani v resnici nikoli ne preklopijo v način počitka.

Veliko zaposlenih sicer uradno koristi dopust, vendar v ozadju še vedno spremljajo dogajanje v podjetju. Posledica je, da se raven stresa bistveno ne zmanjša.

Čeprav si dopust predstavljamo kot počivanje na ležalniku, je realnost pogosto precej drugačna.

Dolga potovanja, zamude letov, organizacija družinskih aktivnosti, vožnja, skrb za otroke in nenehno premikanje med različnimi lokacijami lahko povzročijo dodatno utrujenost.

Po navedbah strokovnjakov, ki jih povzema Harvard Business Review, se veliko ljudi vrne domov fizično izčrpanih, saj je bil njihov dopust bolj logistični projekt kot čas za regeneracijo.

Prvi dan po dopustu je lahko za organizem pravi šok.

Namesto sproščenih juter vas nenadoma pričakajo budilka, promet, elektronska pošta, roki in seznam opravil, ki se je med vašo odsotnostjo samo še podaljšal.

Psihologinja Tessa West z Univerze New York je za Harvard Business Review pojasnila, da je prehod iz popolne svobode v strogo strukturiran delovni dan za možgane velik stresni preskok.

Prav zato se številni prvih nekaj dni po vrnitvi počutijo bolj utrujene kot pred dopustom.

Ameriško psihološko združenje (APA) ugotavlja, da se pozitivni učinki dopusta pri mnogih zaposlenih izgubijo že v nekaj dneh po vrnitvi na delovno mesto.

Njihova raziskava je pokazala, da skoraj četrtina zaposlenih občuti, da koristi dopusta izginejo praktično takoj po povratku, pri približno 40 odstotkih pa trajajo le nekaj dni.

To pojasnjuje, zakaj lahko že prvi teden po dopustu občutite enako ali celo večjo utrujenost kot pred njim.

Mnogi od dopusta pričakujejo skoraj čudež: da bodo po njem popolnoma spočiti, bolj srečni in pripravljeni na nove izzive.

Ko se to ne zgodi, pride do razočaranja.

Strokovnjaki opozarjajo, da dopust ni zdravilo za izgorelost, kronični stres ali nezadovoljstvo z delom. Lahko pomaga pri okrevanju, ne more pa sam odpraviti globljih težav.

Če vas delo že dalj časa izčrpava, teden ali dva oddiha pogosto ne bo dovolj.

To je morda najpomembnejši razlog.

Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opredeljuje kot posledico kroničnega stresa na delovnem mestu. Ko človek doseže točko izgorelosti, ga nekaj dni počitka običajno ne more povsem obnoviti.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je skrb za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pomembna vse leto, ne samo med poletnim dopustom.

Po priporočilih strokovnjakov iz Harvard Business Review lahko pri vrnitvi pomagajo preprosti ukrepi:

- zadnji dan dopusta namenite umirjeni pripravi na vrnitev,

- prvi dan po dopustu ne načrtujte najzahtevnejših sestankov,

- začnite z manjšimi nalogami,

- po vrnitvi ohranite vsaj del navad, ki so vam med dopustom koristile,

- med dopustom čim bolj omejite službeno komunikacijo.

Kronični stres na delovnem mestu lahko ovira naše načrte za dopust in regeneracijo. Kako ravnati, da ne pride do zloma in izgorelosti?

Cilj dopusta ni popolno življenje brez stresa. Njegov namen je, da telesu in umu omogoči dovolj časa za regeneracijo. Če pa se po vrnitvi vedno znova počutite izčrpani, je morda čas za pomembnejše vprašanje: ali je težava res v dopustu ali v načinu, kako živite in delate preostalih 50 tednov v letu?

Sicer pa si poglejte tudi, kaj storiti v nedeljo, da bo ponedeljek in posledično cel delovni teden manj stresen in naporen. 

Viri: Harvard Business Review, American Psychological Association, Psychology Today