Nicole Hogger, delavka z diagnozo ADHD, je dobila tožbo proti svojemu delodajalcu, PR podjetju, ker jo je njena nadrejena diskriminirala. Sodišče je presodilo, da je bilo Nicoleino dostojanstvo prizadeto z opazko, da bi jo sodelavci lahko imeli za "neorganizirano". To odločitev poudarja, kako pomembno je, da delodajalci razumejo in podpirajo zaposlene, ki so različni, saj mora biti vsako delovno mesto spoštljivo in varno za vse. Primer opozarja na potrebo po bolj vključujočih delovnih praksah, ki ustrezno upoštevajo posamezne značilnosti in potrebe vsakega zaposlenega, preprečujejoč diskriminacijo in spodbujajoč pozitivno delovno okolje.
Njena pot: od napredovanja do soočenja z ADHD
Leta 2018 se je Nicole Hogger zaposlila v podjetju, do leta 2020 pa je bila že vodja strank. S promocijo se je povečala tudi količina dela, kar ji je povzročalo težave. Hoggerjeva se je o tem pogovorila z nadrejeno. Kasneje ji je bil diagnosticiran ADHD, diagnoza pa je opisovala težave z organizacijo, pozabljivostjo in odlašanjem.
Prav tako je imela težave pri začetku nalog in pri ohranjanju pozornosti. Hoggerjeva je svojo nadrejeno takoj obvestila o diagnozi. Tudi drugi menedžerji so opazili, da Nicole zamuja z delom, zato je Strakerjeva del njenih nalog prenesla na drugega sodelavca. To nakazuje na začetek nereševanja osnovnih težav namesto iskanja podpornih rešitev za diagnosticirano stanje zaposlene.
Ključni dogodki, ki so vodili v spor

Težave so se stopnjevale, ko je Hoggerjeva zamudila pomemben timski sestanek, saj ni vedela, da je potekal v živo. Njena nadrejena je tudi trdila, da so jo sodelavci težko dobili na telefon ali po elektronski pošti. Kljub temu je sodišče kasneje ugotovilo, da dokazi niso potrdili, da bi bila nedostopnost dejanska težava. Najpomembneje pa je, da je Straker izjavila, da bi zaradi Hoggerjeve odsotnosti kolegi lahko menili, da je "neorganizirana ali neangažirana".
Ko je Hoggerjeva znova zamudila sestanek, so jo vključili v Program za izboljšanje učinkovitosti, kar je še povečalo napetosti med delodajalcem in delavko. Ta sled dogodkov razkriva pomanjkljivo komunikacijo in nerazumevanje specifičnih potreb zaposlene z ADHD s strani nadrejenih.
Zaradi situacije in vključitve v Program za izboljšanje učinkovitosti je Hoggerjeva naslednji dan podala odpoved. Razlog je bil, da je "čas, da ubere novo pot in nadaljuje svoj profesionalni razvoj drugje". Sodišče pa je potrdilo, da je do njene odpovedi prišlo zaradi diskriminatornega okolja, ki so ga ustvarile neustrezne prilagoditve in neprimerne pripombe s strani nadrejene, kljub njenim zatrjevanjem o želji po spremembi poklicne poti.
To je pomemben del primera, saj poudarja povezavo med dejanjem delodajalca in odhodom zaposlene, pri čemer so bile prave okoliščine njene odpovedi priznane šele s sodno presojo.
Kakšna je bila odločitev sodišča?
Sodišče je presodilo v korist Nicole Hogger. Sodnik je dejal, da so komentarji nadrejene, ki so jo označili za neorganizirano, "povzročili kršitev dostojanstva" in ustvarili "neprijazno okolje". Sodba pravi, da podjetje ni zagotovilo razumnih prilagoditev za Hoggerjevo ADHD, izpostavilo jo je slabim pogojem in uporabljalo pretirane ukrepe glede njene učinkovitosti. Sodnik je potrdil, da je nadrejena morda želela dobro, vendar bi morala raje ozavestiti sodelavce o ADHD, namesto da daje neprimerne povratne informacije. Sodišče je ugotovilo, da je podjetje kršilo zakon o enakosti in mora izplačati odškodnino. Ta razsodba je pomembna za vse delodajalce, saj postavlja jasne smernice glede obravnave zaposlenih z različnimi stanji.
Odločitev sodišča ima velik pomen za pravice zaposlenih z ADHD in drugimi motnjami
To je opozorilo delodajalcem, da morajo sprejeti razumne prilagoditve in zaščititi dostojanstvo vseh zaposlenih. Sodišče je poudarilo, da je podjetje dolžno ozavestiti o nevrorazličnosti in da ne sme kaznovati vedenja, ki je posledica takšnih stanj, ampak bi morali nuditi podporo. Znesek odškodnine bo določen kasneje, kar bo še dodatno potrdilo težo te diskriminacije. Gre za pomembno lekcijo za vse delodajalce: aktivno izobraževanje in prilagoditev sta ključna za vključujoče in uspešno delovno okolje.
Vir. index










Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV