Anketa: Ali bi morala biti minimalna plača višja od 1000 evrov neto?

Minister za delo Luka Mesec bo predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav za 113 evrov na 1000 evrov neto. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Mesec, življenje v Sloveniji postaja vse dražje, "dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj". Skladno s tem je ministrstvo za delo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po ministrovih besedah pripravil košarico dobrin življenjskih potrebščin, državni statistični urad je od šestih največjih trgovcev v državi zbral njihove povprečne cene, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa je izračunal vrednost te košarice, jo na podlagi statističnih podatkov umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov.

Izkazalo se je, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov na 791 evrov.

To bo omogočilo primernejšo uskladitev minimalne plače, verjame Mesec. Po veljavni formuli mora namreč minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Po ministrovih besedah bi se morala tako minimalna plača letos zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.

Na vprašanje, ali gre za nov predvolilni bonbonček, je odgovoril nikalno, saj da je predlog skladen s politiko stranke Levica, katere sokoordinator je, pojasnil je tudi, da je bil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov dogovorjen že v začetku letošnjega leta.

"Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi," je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače - ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018, ki ga je pripravila Levica, sam pa je bil pod njim prvopodpisani, in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto -, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno.

"Brezposelnost je, odkar sem minister, najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Dvig minimalne plače prav tako ni sprožil propadanja podjetij, nasprotno, Slovenija je ves ta čas končno začela dohitevati povprečje razvitosti drugih evropskih držav," je poudaril.

Postregel je tudi s številkami. V obdobju med letoma 2010 in 2018 je bila rast povprečne plače 12,5-odstotna, inflacija pa 11,1-odstotna. To pomeni, da so plače več let stagnirale. S sprejetjem prenovljenega zakona o minimalni plači oz. od leta 2019 dalje pa je povprečna plača porasla za 36,5 odstotka in inflacija za 23,3 odstotka, kar kaže na konkretno zvišanje plač, je navedel.

"Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument," je prepričan.

Razvitost Slovenije je medtem pred 10 leti po podatkih finančnega ministrstva znašala 80 odstotkov povprečne razvitosti EU, danes pa 92 odstotkov. "Torej tudi po razvitosti smo v tem obdobju, ko se je minimalna plača poviševala, dohitevali druge evropske države," je utemeljil minister.

Opozoril je še, da višina minimalne plače vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo božičnice za naslednje leto.

Je bil pa letos pripravljen le nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ne pa tudi kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki posredno vplivajo na višino socialnih transferjev, je sklenil Mesec.

Preberite tudi: